Page 402 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Janez Drobnič

s posebnimi potrebami, in sicer najprej v okviru integracijskega pristopa, ki
je značilen za evropski del držav,¹ in dalje za inkluzijo, ki prihaja predvsem
iz Združenih držav Amerike in pomeni docela novo paradigmo v šolstvu za
osebe s posebnimi potrebami.
Drugi prelomni korak je premik od zasnove izobraževanja zlasti oseb s po-
sebnimi potrebami, in sicer od koncepta vrednot enakopravnosti preko ena-
kosti pa vse do pravičnosti. Tu zagotovo ne gre le za teoretsko razmišljanje,
pač pa za razlikovanje, v katerem ima posameznik različno mesto, pravico in
odgovornost, ki se pokaže v oblikovanju in izvrševanju politike izobraževa-
nja. Vsaka od teh zasnov vsebuje temeljne predpostavke o tem, kaj je »pra-
vično«, saj se nanašajo na vrste šol, ki bi jih morali otroci obiskovati, in na to,
do česa so upravičeni. Vsak koncept nosi tudi posledice glede tega, kako je
treba ravnati z učenci in kako je treba razdeljevati javna sredstva za ta namen
(Norwich 2013).
Tretji prelomni korak, ki ga poudarjamo, je osredotočanje na posameznika
in njegove moči v procesih obravnave oseb s posebnimi potrebami v luči po-
zitivne psihologije, kar gre tudi v korak s procesi krepitve avtonomnosti po-
sameznika in njegove odgovornosti. Področje pozitivne psihologije je leta
1998 postalo osrednja tema Ameriškega psihološkega združenja (Amerycan
Psychological Association – APA), ki je populariziralo nov pristop. Lahko pa
domnevamo, da je to odziv ali premik na pretekle problematične prakse, ki
so se osredotočale izključno na bolezen ali motnjo in poudarjale problemsko
osredotočanje ter intervencijo pri posamezniku in direktivni pristop v sveto-
vanju ter terapiji. Nov pristop pa poudarja posameznikove moči, na kar se
lahko posameznik kot svetovanec ali klient opre, vključuje pa tudi uvajanje
nedirektivnih konstruktivističnih pristopov v svetovanju, kar je posledično
povezano tudi z oblikovanjem samopodobe posameznika.
Ko se ozremo nazaj po slovenskem prostoru, lahko ugotovimo, da so se
zgoraj navedeni inicialni procesi v vzgoji in izobraževanju odvijali z določe-
nim časovnim zamikom, vsekakor pa je sedaj čas za poglobljene raziskave
in refleksije obstoječega sistema, da bi lahko začrtali smernice za nadaljnjo
pot. Zato smoselotiliteproblematike s pomočjo virov, ki so na razpolago v
odprtih bazah podatkov.

Od segregacije do inkluzivnega izobraževanja
Leta 1907 je Decroly (Encyclopedia Britannica 2024), belgijski pionir »no-
vega/holističnega izobraževanja«, ustanovil šolo za otroke z lažjimi učnimi

¹ Govorimo o evropskih državah, ki so uveljavile inkluzijo; vse države pač ne.

402