Page 407 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 407

Refleksija o inkluzivni pedagogiki in zretje v prihodnost


               Za koncept enakopravnosti vključevanja bi lahko dejali, da je produkt fran-
             coske revolucije, ki v osnovi pomeni, da se vse ljudi obravnava enako, po is-
             tem zakonu. S tem so tedanji odločevalci domnevali, da bo enakopravnost za
             vse odpravila vse socialne neenakosti, do česar seveda ni prišlo, ker imamo
             ljudje različne sposobnosti, v procesih družbene delitve pa lahko to pretvo-
             rimo v družbeno moč, ta pa potem postane dodatni dejavnik ustvarjanja so-
             cialnih neenakosti, kar trdi tudi Marx (Wright in Perrone 1977). Izobraževalno
             enakost je mogoče razumeti tako, da bi morale šole vsem učencem ponuditi
             enako izobraževanje, kar je pravzaprav ideja o končni enakosti, o kateri go-
             vori tudi Marx, ki pa je v demokratičnih sistemih opuščena zaradi problema-
             tičnosti državne prisile v egalitarnih političnih sistemih, za katere je značilno,
             da ne upoštevajo posameznikove individualne izbire oz. svobode in njegove
             enkratnosti.
               Koncept enakosti dostopa do izobraževanja, kot eno od načel pravičnosti,
             je v bistvu Rawlsov koncept pravičnosti s poudarkom na svobodi odločanja
             posameznika, ki ga je razvijal v 50. letih prejšnejga stoletja in l. 1971 nekoliko
             dopolnil. V osnovi je to načelo enakih možnosti, zasnovano na načelu izho-
             diščne in ne končne enakosti, ki izhaja iz posameznikove pravice do svobode
             in izbire. Potrebna intervencija izenačevanja se izvaja s strani države (blagi-
             nje), da se vsem zagotovi enak dostop do dobrin in storitev. Avtor se zaveda,
             da zaradi neenakosti v sposobnostih ni mogoče doseči socialnih enakosti v
             družbi,zatosepojavljavprašanje,kakoterazlikezmanjšati,dasosprejemljive
             za večino in postanejo »pravične«. Tu nastopi njegova ideja o etiki pravično-
             sti, ki je postala v določenem smislu temelj za »pravično izobraževanje«, in
             kontekstu inkluzije, saj izhaja iz enakosti v dostopu do izobraževanja. Rawls
             (1971) še dodatno uvede finančne mehanizme iz javnih skladov za izenače-
             vanje možnosti dostopa na način pozitivne diskriminacije za tiste, ki so pri-
             krajšani in zapostavljeni, vendar ne po načelu končne enakosti, kot to velja
             za socialistične/komunistične sisteme, pač pa izhodiščne enakosti. To prepo-
             znamo tudi v konceptu socialnega modela v izobraževanju (Norwich 2013).
               V nasprotju s konceptom enakosti v izobraževanju, ki je bilo dolgo časa
             sprejemljivo načelo v socialističnih državah, je pravično izobraževanje osre-
             dotočeno na zagotavljanje, da ima vsak učenec priložnosti, da najde, ugotovi
             in razvije svoje veščine ter sposobnosti na podlagi svojih vrednot in vrednot
             skupnosti. Pravično izobraževanje sicer ne predvideva istih sredstev ali istih
             ciljev za vsakega učenca. Namesto tega je osrediščeno okoli vrednote svo-
             bode in zasledovanja lastnih ciljev z zagotavljanjem, da so učenci pripravljeni
             sprejemati premišljene odločitve, ne pa odločitve drugih.
               Konkretizacijo takšnega pristopa najdemo v ameriškem Zakonu o zagota-


                                                                           407
   402   403   404   405   406   407   408   409   410   411   412