Page 405 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Refleksija o inkluzivni pedagogiki in zretje v prihodnost

manjšine, revne otroke, podeželsko prebivalstvo, dekleta v nekaterih kultu-
rah ipd. (Ministerial Council on Education, Employement, Training and Youth
2008).
Težava pri definiciji je že v tem, da gre za sistemsko in semantično ne-
ustrezno poimenovanje. Inkluzija namreč pomeni vključitev enega elementa
2
vdruge (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika b.l.) ), kar še ne pomeni
nujnosti funkcionalnega, kaj šele socialnega povezovanja, zato je s tega vi-
dika podrejen pojem integraciji, ta slednji pa vključuje dodane vrednosti, kot
je socialna povezanost, eden od ključnih ciljev politik izobraževanja v smislu
vključevanja. Literatura pa večinoma govori v smeri, da je koncept inkluzije
nadgradnja koncepta integracije, kar je s pojmovnega vidika problematično.
Nejasnost in nekonsistentnost vnašata nerazumevanje ter nemir v razume-
vanje in komunikacijo, ko govorimo o inkluzivnem izobraževanju.
Skrtic (1991) je inkluzijo opredelil na način, da vsi otroci spadajo v skupno
šolo, ki postane šola za vse in s tem »pravična« šola. V posebne oblike šolanja
so vključeni le tedaj, kadar je strokovno dokazano, da je to za otroka najboljša
rešitev. In tu pride do bistvene tranzicije oz. premika: odmik od hibe, motnje
in usmeritev v to, kaj otrok potrebuje, kakšne razmere, sredstva, načine dela
itd. V tem kontekstu govorimo o posebnih izobraževalnih potrebah.
Ko smo sistemsko pregledovali definicije preko brskalnika Google Scholar,
smo zaznali štiri različne uporabe izraza inkluzija, ki nekako sledijo razvojnim
fazam. Prva, »surova« oz. začetna definicija inkluzije implicira, tako kot njena
predhodnica, »mainstreaming«, namreč da inkluzija označuje le mesto izo-
braževanja, kar bi ustrezalo slovenskemu pojmovanju vključitve v prostor-
skem smislu in nič več. Druga uporaba poleg namestitve v splošno okolje
vključuje še zahtevo po posebni pomoči ali podpori zaradi socialnih in učnih
potreb učencev. Tretja definicija je v bistvu takšna, da se ji doda pogoj, da to
velja za vse učence. Četrta definicija končno vključuje ustvarjanje inkluzivnih
skupnosti v šolah. Podobne ugotovitve smo zaznali v raziskavi Hernández-
Torrana, Michelle Somerton in Janet Helmer (2022), ki primerja razvoj pojmo-
vanja inkluzije v preseku literature v 25 letih po sprejetju Salamanške izjave.
Karrie A. Shogren idr. (2014) pa govorijo, da inkluzivno izobraževanje ob-
sega tri razvojne faze, in sicer od perspektive pravic osebe preko osredoto-
čenosti naosebo kot tako do skupnegastandardapraksezavseučence.Osre-
dotočenost na problematiko socialne izključenosti in raznolikosti je privedla
do razvoja koncepta vključenosti/inkluzije. Nekateri izrazi, kot so polna vklju-
čenost, odgovorna vključenost, obratna vključenost, zmerna vključenost, so-
cialna vključenost, izobraževalna vključenost, kulturna vključenost, so upo-
rabljeni redkeje. V zadnjem času po vsem svetu narašča gibanje za popolno

405