Page 406 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Janez Drobnič

vključenost v izobraževanje, katerega cilj sta umestitev in integracija vseh
učencev v redne šole. V Sloveniji ni uveljavljen sistem polne vključenosti, saj
še vedno obstaja posebno izobraževanje, iz literature pa ni zaznati kakšnih
iniciativ za takšne cilje.
Ainscow, Booth in Dyson (2006) so razvili uporabno tipologijo, ki prikazuje
napredovanje od opredelitve vključenosti v smislu ožjih značilnosti učenca
(težavnostne kategorije) do bolj vključujočih kategorij, kot npr. »izpostavljeni
izključevanju«, potem sklicevanje na »vse« (Allan in Slee 2008) in končno na-
čela enakosti ter pravičnosti (Booth 2010). Učinek opredelitve inkluzije kot
izobraževanja vseh s posebnimi potrebami v običajni šoli, ki ga vodijo ab-
straktne vrednote, je ta, da inkluzivno izobraževanje enako vrednoti vse te-
žavnosti, invalidnost kot takšna pa postane samo eden izmed različnih vidi-
kov težavne raznolikosti, kot so etnična pripadnost, spol, kultura, uporaba
drugega jezika in socialno-ekonomska prikrajšanost.
Če si prizadevamo za bolj vključujoče prakse, je nujna jasna opredelitev
inkluzije. Splošni koncept inkluzije je, da inkluzija vključuje vse učence, tj. da
morajo vsiučenci sodelovativ družbi in se učitivskladu ssvojimi predpogoji.

Enakopravnost, enakost in pravičnost v pedagogiki
Z uvajanjem inkluzije so se začela porajati vprašanja: kaj je enakopravnost
v izobraževanju, izobraževalna enakost in izobraževalna pravičnost? Čeprav
gre za na videz podobne izraze, so koncepti enakopravnosti, enakosti in pra-
vičnosti različni,karnepomeni samo teoretičnih razlik,pačparazlikevpraksi.
V resnici vsak koncept nosi različne predpostavkeo učencihinciljihpolitike,
saj vsebuje temeljne predpostavke o tem, kaj je »pravično« in s tem tudi po-
šteno, kar se nanaša na vrste šol, ki bi jih morali otroci obiskovati. Vsak kon-
cept nosi tudi razmislek o tem, kako je treba ravnati z učenci in kako je treba
razdeljevati sredstva.
Najprej splošna razlaga enakosti, enakopravnosti in pravičnosti: v socialni
politiki, torej tudi izobraževalni, z (ne)enakostjo merimo razlike med social-
nimi statusi, z (ne)pravičnostjo pa določamo (ne)sprejemljive (ne)enakosti
(Rus 1990). To pomeni, da se stopnja enakosti meri z merskimi instrumenti –
merimo ekonomske in premoženjske razlike ter tudi statusne enakosti med
ljudmi. Enakopravnost pomeni, da za vse veljajo isti zakoni, pravičnost pa se
normativno podeljuje in zato ni edinstvene opredelitve pravičnosti. Posle-
dično imamo veliko pogledov in pravičnosti, med katerimi so v okviru moral-
nih teorij Aristotelova, Kantova definicija pravičnosti pa potem utilitaristična
pri Humu, Stuartu Millu in pa antiutilitaristične, kjer med drugimi najdemo
tudi Rawlsa, ki si ga je inkluzivna pedagogika vzela za svojega.

406