Page 403 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Refleksija o inkluzivni pedagogiki in zretje v prihodnost

težavami in učni primanjkljaji ter postopoma razvijal svojo pedagogiko, ki je
temeljila predvsem na načelih človekovih biosocialnih potreb. Njegovo pri-
zadevanje je bilo usmerjeno v to, da bi izobraževanje potekalo v ugodnem
okolju za razvoj otrokove osebnosti, sposobnosti in potencialov. Uvedel je
vzgojno metodologijo za izobraževanje otrok, ki jo imenujemo »izobraževa-
nje skozi življenje«. Vodila so bila vedno sveža in učinkovita, saj so temeljila
na potrebi po prilagajanju učencu v spreminjajočih se družbenih razmerah
in ne na togi politični/družbeni doktrini do tedanjih »posebnih šol«. Metoda
je temeljila na razumevanju in spoštovanju človeške osebnosti kot funkcije
psiholoških motivov za človekovo učno vedenje ali potrebe. Decroly je trdil,
da je osnovni namen izobraževanja učenje, kako živeti uspešno. To je pome-
nilo vzgajati v polnem smislu, kar pomeni tudi ustvariti razmere, v katerih
lahko otrok napreduje in čim polneje živi, se srečuje in rešuje probleme skozi
lastne izkušnje na vsaki stopnji ter tako pridobiva moč za izpolnjevanje ciljev
in reševanje problemov, ki ga čakajo v nadaljnjih fazah razvoja. V njegovih
spoznanjih prepoznamo nekatere nove pedagoške konstrukte, kot so razpon
težav, koncept lastne izkušnje, avtonomija učenca in opora v pozitivni psiho-
logiji pri premagovanju stisk in težav, kar lahko najdemo tudi v značilnostih
zrelega obdobja inkluzivne šole, tj. po letu 2000.
PodrugisvetovnivojnismobilivAmerikipatudidrugodposvetupriča»in-
validskim gibanjem«² in prizadevanjem za »normalizacijo«, kjer so zlasti starši
otrok s posebnimi potrebami za svoje otroke zahtevali vključitev v lokalno
redno šolo in ne v oddaljeno posebno šolo. Invalidska gibanja so se lotila zla-
sti neučinkovitosti ločenih storitev posebnega izobraževanja ter utemeljila
potrebo ponovipotiizobraževanja,torej integrirani šoli, kar je privedlo do
spremembe paradigme izobraževanja učencev s posebnimi izobraževalnimi
potrebami (PIP) iz segregacije v integracijo (Salend an Garrick Duhaney 2011).
Temu spoznanju so potem sledile konkretne iniciative, da bi otroke s poseb-
nimi potrebami začeli vključevati v redno šolo na način »integracije«.
Inicialni proces integracije se je v Evropi začel, ko so bile politike segrega-
cije pod vprašajem in so o njih intenzivno razpravljali v kontekstu gibanja za
državljanske pravice. V bistvu je šlo za idejo, da se otroci lahko in morajo izo-
braževati v rednih šolah za vse, ki se morajo prilagajati posebnim potrebam
(Nirje 1969). To je sprožilo rojstvo »integracijskega« sistema, ki je bil legitimi-

² Socialni model invalidnosti v izobraževanju je deloma izšel iz kritik, ki so jih prispevali socio-
logi izobraževanja, kakor tudi gibanja na področju problematike invalidnosti kot političnega
gibanja in študija invalidnosti. Jedro socialnega modela v izobraževanju sta predvsem orienti-
ranost k znanju, razumevanju in socialni aktivnosti, kar služi namenom participacije, ter odmik
od medicinskega pojma invalidnosti.

403