Page 408 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 408
Janez Drobnič
vljanju uspešnega šolanja vsakomur (Every Student Succeeds Act – ESSA),⁴
katerega spletna stran trdi, da Zakon »spodbuja pravičnost s podpiranjem
potrebne zaščite za prikrajšane učence s posebnimi potrebami« in da je
zavezan »enakim možnostim za vse učence.« To pokaže pojasnilo k dopol-
nilu ESSA, ki se glasi: »Namen tega zakona je zagotoviti vsem učencem po-
membno priložnost, da prejmejo pošteno, pravično in visokokakovostno iz-
obraževanje, ter zapolniti vrzeli v izobraževalnih dosežkih.« ESSA torej vklju-
čuje pojem pravičnosti v kontekstu politične usmeritve in na podlagi zgor-
njega sklepanja se zdi ta pravičnost »pravičnejša« kot koncept enakosti. Če-
prav je usmerjenost k pravičnosti občutljivejša na razlike in raznolikost med
učenci,pravičnost predpostavlja,daobstajaenakost »dobrega«,ki gajetreba
doseči v izobraževanju. Ta koncept dobrega najdemo že v Aristotelovi etiki
pravičnosti⁵, ki ima za pravilo, da je treba neenake obravnavati neenako, kar
jepodlagazauvajanjepozitivnediskriminacije,ki jo vdoločeni meri najdemo
tudi priRawlsu(1971). Grezaintervencijoodzunaj sstranidržave.
Posebne izobraževalne potrebe (PIP) namesto motnje
Pojem posebne izobraževalne potrebe (PIP) je bil uveden z namenom opu-
ščanja medicinskega kategoriziranja, namesto česar se fokus premakne na
posameznikove individualne potrebe, ki se aplicirajo na širši krog učencev,
kot sicer velja za posebno šolstvo. Prvič se ta pojem omenja v poročilu Helen
M. Warnock (Great Britain, Great Britain Welsh Office, Great Britain Commit-
tee of Enquiry into the Education of Handicapped Children and Young Pe-
ople 1978), ki je pozneje našlo mesto v izobraževalni zakonodaji na lokalni
ravni oblasti in šolstva v Veliki Britaniji, potem ko se je zbrala množica socio-
loških kritik glede položaja posebnega šolstva in pobud za vključitev otrok s
PIP v splošni edukacijski sistem (Tomlinson 1982).
Osrednje v tem gledišču je bila kritika, da je pozornost svetovalca ali učite-
lja usmerjena v posameznikovo težavo/invalidnost, kar je jedro okvira Helen
M. Warnock in koncepta posebnih izobraževalnih potreb. Psihološki pristop,
ki ga prepoznamo v poročilu Helen M. Warnock, bi lahko opredelili kot inte-
rakcionističen v smislu prepoznavanja medsebojnega delovanja dejavnikov
različnosti otrok in okolja. Če dosledno upoštevamo socialno gledišče, ni bilo
ustrezno prikazano, kako politika deluje na to mikroenoto – šolo. To osredo-
točanje na srednji in mikrovidik procesov integracije je porajal vprašanja, ali
⁴ The Every Student Succeeds Act (ESSA) je bil sprejet leta 2015; gre za nacionalni zakon o izo-
braževanju o enakih možnosti za vse učence. Podrobno na spletni strani https://tea.texas.gov
/about-tea/laws-and-rules/essa.
⁵ Delo Nikomahova etika.
408