Page 409 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Refleksija o inkluzivni pedagogiki in zretje v prihodnost

so šole in zlasti učitelji kos posebnim potrebam učencev ob tem, ko se po-
večuje različnost otrok in mladostnikov v razredu ter šoli. Pokazalo se je, da
so bile PIP tiste, ki jim običajna šola ni zmogla zadostiti (Dyson 1990). Zato se
PIP ne interpretirajo kot posebne potrebe otrok, pač pa kot vprašanje, kako
seješolski sistemzmožen odzvati nazahtevein potrebeotrok po drugačnem
pedagoškem pristopu.
Tu se velja dotakniti tudi pojma invalid, ki se je transformiral v besedno
zvezo »oseba z invalidnostjo«. Sprememba se je najprej zgodila zaradi novih
gledanj in invalidskih gibanj v ameriški družbi sredi prejšnjega stoletja, pot
pa je našla tudi v zakonodajnem dokumentu – ameriškem Zakonu o osebah z
invalidnostjo⁶ leta 1985 – in potem tudi širši vpliv drugod po svetu, med dru-
gim tudi v okviru OZN. Gre za premik v razmišljanju, da osebo ne opredelimo
kot nekoga z nezmožnostjo, pač pa je najprej oseba kot taka z dostojanstvom
in šele potem mogoče dodamo njene težave. Temu je sledila še ena trans-
formacija v evropskem prostoru, od osebe z invalidnostjo v osebo/učenca s
posebnimi potrebami, vendar le v okviru izobraževanja, v okviru dela in za-
poslovanja pa je ostal pretežno stari izraz, osebe z invalidnostjo ali pa celo
samo invalid.⁷
Čeprav koncept PIP pomeni premišljen odmik od medicinske kategoriza-
cijekuporabiinterakcijerazličnihdejavnikovvshemi»motnjaučencainovira
v okolju«, je bil ta koncept po mnenju nekaterih bolj medicinski kot pa soci-
alni pristop (Shakespeare 2008), kar kaže na dvoumnost v razumevanju, kaj
je glavni ali edini razlog za učne težave – da so učne težave na ravni indivi-
dualnih značilnosti otroka ali na socialni, torej okoljski ravni. Nasproti temu
modelu stoji razumevanje, ki je osredotočeno izključno na dejavnike v okolju
bodisi na srednji bodisi na makroravni; ta model imenujemo socialni model.
PIP v smislu interaktivnega gledišča niso samo vprašanje razumevanja
otrokain njegovemotnje,pačpatudi stvarokoljaoz.odnosamedotrokomin
sistemom, ki otroka obkroža. To pomeni pripoznavanje interaktivnih dejavni-
kov med otrokom in okoljem, kar je nekako v sozvočju s pojmovnim okvirom
poročila Helen M. Warnock, ni pa v sozvočju s polnim socialnim modelom,
ki vse vzroke za težave v izobraževanju otroka in PIP vidi v okolju (Norwich
2013). Dejavnik otroka je treba upoštevati v praksi in zato je predpostavka,
da se šole prepoznavajo v načelu prilagajanja polni različnosti otrok, samo

⁶ The Americans with Disability Act.
⁷ To velja za Slovenijo, ki je bila leta 1989 na razpotju, ko se je odločalo, ali se nov pojem, »osebe
s posebnimi potrebami«, uporabi tudi na drugih družbenih področjih; temu so nasprotovala
invalidska združenja, zato je pojem invalid pravnoformalno ostal v veljavi do danes. Op. avtorja.

409