Page 507 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete na dvojezičnem območju Prekmurja

vključevanja obravnavanih aktivnosti, ki spodbujajo narodno identiteto pri
športni vzgoji, glede na stopnjo šolanja.

Razprava
V raziskavi smo preučevali, na kakšen način se kaže in spodbuja narodna
identiteta učencev ter dijakov na dvojezičnih šolah v Prekmurju pri predmetu
športna vzgoja. Zanimalo nas je, v katerem jeziku potekata pouk in ocenjeva-
njepri športni vzgoji terkakšno jestališčeanketirancevdo dvojezičnosti.Prav
tako smo želeli preveriti,kako pogosto so pri poukušportnevzgojevključene
dejavnosti, ki spodbujajo narodno identiteto učencev, ter ali med anketiranci
obstajajo statistično pomembne razlike glede na stopnjo šolanja, materni je-
zik in narodno pripadnost.
Rezultati so pokazali, da se v dvojezičnih osnovnih šolah pri pouku špor-
tne vzgoje učitelji in učenci sporazumevajo dvojezično (slovenščina in ma-
džarščina sta enakovredno zastopani), v dvojezični srednji šoli pa komuni-
cirajo pretežno v slovenskem jeziku. Razlike med skupinama so statistično
pomembne. V Izvedbenih navodilih za izvajanje programa dvojezične osnovne
šole (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod Republike Slo-
venije za šolstvo 2016) je zapisano, da se učni jezik v dvojezičnih šolah pri po-
uku prilagaja narodnostni sestavi razreda. Kot učna jezika sta v dvojezičnih
šolah v Prekmurju uradno priznana dva, slovenščina in madžarščina. Oba naj
bi bila zastopana enakovredno. Na ta način naj bi se realizirala enakopravnost
različnih etničnih manjšin, po drugi strani pa naj bi poznavanje jezika večine
oz. manjšine prispevalo k sprejemanju in spoštovanju drugega (Lukanovič in
Zver 2013).
Podobne ugotovitve so se pokazale tudi pri izbiri jezika, v katerem poteka
ocenjevanje pri športni vzgoji. Čeprav je treba izpostaviti dejstvo, da se pri
športni vzgoji ocenjuje predvsem praktično znanje, medtem ko se prever-
janje teoretičnega znanja izvaja v manjšem deležu, so rezultati pokazali, da
so slovensko govoreči učenci in dijaki ocenjeni v slovenskem jeziku. Učenci
ali dijaki, katerih materinščina je madžarski jezik, na testih preverjanja zna-
nja odgovarjajo enakovredno v slovenskem in madžarskem jeziku ali pa so
prav tako ocenjeni v slovenščini. Le majhen del jih je ocenjenih v madžar-
skem jeziku. Zanimiv je podatek, da so bili vsi anketirani učenci in dijaki, ka-
terih materna jezika sta slovenščina in madžarščina, pri športni vzgoji oce-
njeni v slovenščini, prav tako pa bi se, če bi imeli možnost izbire, odločili, da
bodo ocenjeni v slovenskem jeziku. Sklepamo lahko, da se anketiranci, ki go-
vorijo jezik manjšine, jezikovno prilagajajo anketirancem, ki govorijo jezik ve-
čine (slovenščina). Dobljene ugotovitve pa je možno pripisati tudi večjemu

507