Page 508 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Kaja Mujdrica, Mateja Pšunder in Joca Zurc

spodbujanju k učenju in uporabi slovenskega jezika s strani učiteljev športne
vzgoje. Tudi Elizabeta Bernjak (2005) ugotavlja, da naj bi bila ena izmed nalog
dvojezičnih šol,daspodbujaohranjanjematernegajezikamanjšine,hkrati pa
skrbi za integracijo manjšine v večinski narod. Kot pišeta Ines Baler in Majda
Horvat (2019) ter kot velevajo tudi Izvedbena navodila za izvajanje programa
dvojezične osnovne šole (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Za-
vod Republike Slovenije za šolstvo 2016), imajo učenci in dijaki možnost, da
sami izberejo jezik, v katerem želijo biti ocenjeni. Ker so se v vseh vprašanjih,
ki so zadevala izbiro in uporabo jezika pri pouku športne vzgoje, pokazale
statistično pomembne razlike, lahko prvo hipotezo, »Med anketiranci obstaja
statistično pomembna razlika v uporabi slovenskega in madžarskega jezika
pri poukušportnevzgojegledenastopnjo šolanjain njihovmaterni jezik«,na
podlagi dobljenih rezultatov sprejmemo. Dobljene ugotovitve kažejo, da je
jezik pomemben element narodne identitete, ki pomembno prispeva k nje-
nemu spodbujanju in ohranjanju tudi pri šolski športni vzgoji. Izpostaviti pa
velja, da je pri športni vzgoji v ospredju gibalna aktivnost. Manj je verbalnega
sporazumevanja, ki pride do izraza zlasti pri podajanju navodil, komentarjev,
povratnih informacij ter ocenjevanju teoretičnih vsebin.
Raziskava je potrdila, da učenci in dijaki ne glede na svoj materni jezik na
splošno gojijo stališče, da mora pouk športne vzgoje potekati dvojezično.
Takšno prepričanje ima več kot polovica anketirancev. Podobne rezultate
osvetljuje tudi raziskava Mojce Medvešek (2020), pri kateri je več kot polovica
učencev in dijakov odgovorila, da naj bi pouk v dvojezični šoli potekal dvo-
jezično, pri čemer so se z navedenim v večjem deležu strinjali učenci, katerih
materni jezik je madžarščina oz. slovenščina in madžarščina. Pozitiven odnos
učencev do dvojezičnosti v šolah na slovensko-madžarskem območju Prek-
murja je pokazala tudi raziskava Sonje Novak Lukonovič in Limona (2014).
Kljub temu so se v naši raziskavi v odnosu do dvojezičnosti pokazale po-
membne razlike. Slovenski učenciin dijaki v večjimeripodpirajo, dabi pouk
športnevzgojemoralpotekati pretežno vslovenskemjeziku,medtemko ma-
džarski učenci zagovarjajo stališče, da morata biti slovenščina in madžarščina
pri predmetu enakovredno zastopani. Dvojezičnost učencem s slovenskim
maternim jezikom predstavlja dodatnovrednostinobogatitev, učencem z
madžarskim maternim jezikom pa je omogočena možnost lažjega sporazu-
mevanja in ohranjanja narodne identitete. Večjezičnost tako prispeva k eno-
stavnejši integraciji manjšine v družbeno skupnost (Mikolič in Zudič Antonič
2006). Glede na dobljene rezultate lahko drugo hipotezo, »Med anketiranci
obstaja razlika v stališču do uporabe dvojezičnosti pri športni vzgoji glede na
njihov materni jezik«, sprejmemo.

508