Page 563 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 563

Zgodovina pouka matematike od neolitika do digitalne dobe


             nomnost njegovega mišljenja. Seveda na začetku šolanja ne moremo govo-
             riti o pouku kombinatorike kot matematične discipline, ampak učenci rešu-
             jejo preproste kombinatorične situacije z neposredno izkušnjo (igro) na kon-
             kretni ravni. Lahko rečemo, da učenje teh vsebin v kasnejših letih šolanja (v
             srednji šoli) učencu razkrije »srce« matematike (kombinatorični koncepti se
             izražajo z jezikom teorije množic, rezultati in metode iz kombinatorike so zelo
             uporabni ter koristni tudi na drugih matematičnih področjih, prav posebej v
             teoriji verjetnosti idr.).
               Kaj pa vsebine iz verjetnosti? Kot je zapisano v publikaciji, ki jo je izdal Une-
             sco (1972, 96): »Samo deterministično mišljenje ni več dovolj za razumevanje
             nekaterih znanosti; nedeterministične sheme razmišljanja so vedno bolj po-
             trebne in prisotne, na primer v genetiki, biologiji, fiziki, ekonomiji ...« Verje-
             tnost se danes uporablja tudi na področjih, ki so blizu človekovega vsakdana:
             v meteorologiji (vremenske napovedi), pri volitvah, v zavarovalništvu idr. Da-
             našnji človek živi v hitro spreminjajočem se svetu in se mora vedno pogosteje
             soočati z novimi ter negotovimi situacijami. Zato je potrebna »abeceda« ver-
             jetnosti, ki zahteva poseben način mišljenja, ki je tuj determinističnemu na-
             činu, prevladujočemu v naših šolah. Tako tudi odrasli, ki so bili deležni takšne
             šolske izobrazbe, pri dojemanju osnovnih in temeljnih pojmov iz verjetnosti
             velikokrat naletijo na težave, saj tu dvovalentna logika (narobe/prav, je res/ni
             res) odpove. Didaktik matematike E. Fischbein, ki je bil eden največjih svetov-
             nih ekspertov na področju didaktike verjetnosti v osnovni šoli, je že leta 1970
             v Izraelu izvedel raziskavo o primernosti uvajanja verjetnosti že na razredno
             stopnjo pouka matematike in prišel do zaključka, da učenec na razredni sto-
             pnji na intuitivni ravni dobro sprejema in usvaja najelementarnejše koncepte
             verjetnosti. Po opravljeni raziskavi je zapisal (Fischbein 1984, 41):

                  Z raziskavo smo potrdili našo hipotezo, da morajo biti koncepti in teh-
                  nike verjetnosti in statistike vpeljane že v pouk matematike na razre-
                  dni stopnji, ne pa šele na predmetni stopnji ali celo v srednji šoli, ko
                  je mišljenje človeka že bolj oblikovano. Če hočemo, da bo človek razvil
                  razmišljanje, ki se bistveno razlikuje od determinističnih shem razmi-
                  šljanja, moramo začeti učiti statistiko, kombinatoriko in verjetnost (ob-
                  delavo podatkov) na stopnji konkretnih operacij (7–11 let).

             Od sedanjosti k prihodnosti
             Matematična pismenost
             V tretji fazi sprememb pouka matematike (od leta 1990 naprej) se srečamo s
             spoznanji, da je, posebej pri učenčevih začetnih korakih v svet matematike,


                                                                            563
   558   559   560   561   562   563   564   565   566   567   568