Page 102 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 102

Fraktalna risba


                  mantični spomin, ki se prikliče, ko se ukvarjamo z ustvarjanjem pomenov. S
                  tem povečamo verjetnost, da se bo spomin ponovno vrnil. To pomeni, da se
                  učenci snov naučijo na tri načine, torej jo ponovijo trikrat (Terada, 2019).
                    Raziskave kažejo, da risanje kot učna metoda presega vse druge strategije,
                  kot so pisanje, miselna vizualizacija ali ogled fotografij, saj naj bi se pri risa-
                  nju med učenjem izboljšal tudi spomin. To pomeni, da risanje vključuje vsaj
                  štiri sestavne dele, ki omogočajo, da si posameznik stvari lažje zapomni. Ko
                  rišemo, so vključeni izdelava, vizualna podoba, gibalna akcija in slikovno za-
                  stopanje. To pomeni, da morajo udeleženci najprej ustvariti nekaj fizičnega
                  (izdelava), torej vizualno podobo predmeta (vizualne podobe), vključiti de-
                  janski gib rok (motorično delovanje), nato pa ostane slika kot pomnilniški
                  znak za poznejše delovanje (Wammes idr., 2015).

                  Spodbujanje risanja pri učencih
                  Pomembno je, da predvsem pri predšolskih otrocih spodbujamo, da se raz-
                  vijajo in učijo skozi risbo, saj naj bi bila ta pomembnejša od pisne besede.
                  Na ta način spodbujamo verbalni razvoj. Otroci pri teh letih še vedno ne po-
                  znajo vseh besed, ki bi jim omogočile, da zapišejo vse, kar se naučijo. Prav
                  zato velikokrat vključujejo mimiko, s katero želijo nekaj razložiti. Razlog, za-
                  kaj otroci radi rišejo, je prav v njihovem razvoju vizualnih sposobnosti, ki so
                  bistveno razvitejše od verbalnih. Z vključevanjem risanja v učno snov lahko
                  pospešimo razvoj vizualne pismenosti, poleg tega se po končanem risanju
                  pogovorimo o sami vsebini risbe in na koncu lahko oblikujemo skupno mi-
                  šljenje (Ashbrook, 2012).
                    Učitelj lahko na več načinov vključi risanje za obogatitev učenja. S tem
                  učence spodbudi k risanju in posledično k pospeševanju učenja. Predstavili
                  bomo nekaj primerov, ki jih lahko učitelj vključi na koncu ali na začetku šol-
                  ske ure. Ob obravnavi težjih snovi so lahko odlični kot uvod ali kot zaključek
                  šolskega pouka (Ažman idr., 2014). Učitelj lahko učence spodbudi na način,
                  da natisnjene plakate, kot so zemljevidi, diagrami in karte, nadomestijo z iz-
                  delavo in ustvarjanjem po svoji domišljiji. Ko obravnavajo učno snov, učitelj
                  učence skuša spodbuditi, da si snovi ne zapisujejo dobesedno. To pomeni, da
                  v zvezku eno stran uporabijo za pisne zapiske, drugo pa za risbe, diagrame,
                  karte. Vključijo lahko tudi vizualizacijo podatkov, ki je primerna tudi za štu-
                  dente. Učence spodbudijo, da zbirajo, analizirajo in predstavljajo podatke v
                  vizualni obliki in na ta način poglobijo razumevanje teme. Primeri vključujejo
                  vizualizacijo konceptov v matematiki, analizo klasične literature in raziskova-
                  nje fraktalov. Metoda, ki se nam je zdela zanimiva, je tudi ocenjevanje učenja
                  skozi umetnost. Ena izmed srednješolskih učiteljic na Havajih je snov oce-


                  102
   97   98   99   100   101   102   103   104   105   106   107