Page 23 - Učilnica za življenje

Igre za izobraževanje o prilagajanju podnebnim spremembam

pripravljena strategija, ki mora vključevati: 1. identifikacijo potreb in značil-
nosti učencev za določitev najprimernejših izobraževalnih orodij in metod,
2. opredelitev učnih ciljev, 3. izbiro ali ustvarjanje najprimernejših učnih vse-
bin,4.dodajanjeznačilnostiinsestavinigerkučnimvsebinam,npr.zuporabo
programskih orodijzaigrifikacijo,ki sožedostopnanaspletu (Kiryakova idr.,
2014).
Načini ocenjevanja učnih dosežkov pri uporabi igrifikacije so lahko raz-
lični, npr. ocenjevalni testi, opazovanja, intervjuji, fokusne skupine, seminar-
ske naloge in vodenje dnevnikov (več v preglednem članku Marthe C. Mon-
roe idr. (2017)). Kljub temu mnenja raziskovalcev niso enotna glede dolgo-
ročnih učinkov in koristi teh pristopov v različnih izobraževalnih kontekstih.
Filomena Faiella in Maria Ricciardi (2015) npr. poudarjata, da lahko preudarna,
strateška in ustrezna uporaba iger v izobraževanju ustvari učne okoliščine z
visoko stopnjo aktivne vključenosti ter motivacije, kar vodi do pozitivnih ko-
gnitivnih, čustvenih in družbenih učnih rezultatov. Pri tem so tudi omejitve
in slabosti, npr. banaliziranje teme, dojemanje učenja kot igre, omejitve pri
premagovanju učnih težav ipd. Smiderle idr. (2020) ugotavljajo, da so učinki
igrifikacije odvisni tudi od osebnostnih lastnosti uporabnikov, metoda naj bi
bila npr. učinkovitejša pri introvertiranih uporabnikih kot pri ekstrovertira-
nih. Dichev in Dicheva (2017) poudarjata potrebo po sistematično zasnovanih
raziskavah, ki bi si prizadevale opredeliti strogo preizkušene učne pristope, s
katerimi bi dokončno potrdili prednosti in koristi igrifikacije za izobraževalne
namene.
Sicer pa je iz pregleda literature razvidno, da se je igrifikacija že uveljavila
v različne izobraževalne namene, na različnih ravneh in v različnih okoljih.
Med drugim se v kontekstu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj že
uspešno uporablja za spodbujanje razvoja trajnostnih vrednot in vedenjskih
vzorcev za trajnostnejši življenjski slog (Stanitsas idr., 2019; Douglas in Bra-
uer, 2021). Poleg tega raziskovalci potrjujejo uporabnost ter številne predno-
sti igrifikacije v izobraževanju o podnebnih spremembah in različnih akcijah
za podnebno opolnomočenje, ki želijo spodbujati večjo zavzetost in zain-
teresiranost posameznikov za aktivno sodelovanje pri blaženju podnebnih
sprememb ter prilagajanju nanje (Galeote in Hamari, 2021; Galeote idr., 2021).
V nadaljevanju je predstavljen izbor iger, s katerimi lahko učenci spoznajo
ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in bolje razumejo dileme
pri sprejemanju le-teh (analiza stroškov in koristi, pogajanje, neprimerno pri-
lagajanje). Čeprav so navedene igre osnovane v določenem okoljskem (npr.
obalna območja severnega Jadrana, mesto Dublin, nordijsko kmetijstvo itd.)
ali fiktivnem kontekstu, jih je mogoče uporabiti tudi v drugih okoljskih konte-
kstih, ki se soočajo s podobnimi podnebnimi tveganji. Pri tem je bistveno, da
23