Page 34 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
musica et artes
pesmi – od reprezentativne Luthrove do manj znanih in celo takšnih avtor-
jev, ki jih je glavni tok filipanske protestantske cerkve zaradi njihovih radi-
kalnih nazorov brez usmiljenja preganjal (prekrščevalci). Ta širina poznavanja
protestantske pesmi priča o širokem razgledu sestavljalcev kancionala po ver-
skem dogajanju v Srednji Evropi in o tedaj najbrž (še) ne posebej obremenje-
ni recepciji protestantizma na Kranjskem.31 Glede na dejstvo, da Ene duhovne
peis ni ne vsebujejo notnega tiska, toda jasna navodila, na katero melodijo naj
se posamezno besedilo izvaja, je mogoče soditi tudi o precejšnjem glasbenem
znanju takratnega ljubljanskega protestantskega kroga okoli Klombnerja (ti-
skarski pomočnik Mravlja naj bi znal na pamet napeve za vse pesmi kanciona-
la!). Kajti duhovni, ki bi omenjeni kancional uporabljali pri občestvenem ko-
ralnem petju v cerkvi, bi morali znati na pamet zapeti vse melodije za tekste iz
pesmarice; verniki tedaj pretežno niso bili notalni, še pismeni povečini ne, in
so se mogli z napevi seznaniti ter se jih naučiti samo ob izvajanju duhovnov,
izvežbanih pevcev ali profesionalnih kantorjev. Vse omenjeno pa daje tudi
editorskemu početju »nemirnega« Klombnerja bržda drugačna pomenska
razsežja, kot so bila Enim duhovnim peisnim pridajana doslej.
31 Že od 1562 (z izidom Articulov), nato odločno dve leti kasneje z izdajo Cerkovne ordninge (1564), še
zlasti pa leta 1580 s podpisom Formulae concordiae se je kompas protestantske reformacije med Slo-
venci od začetne mišljenjske raznolikosti (cvinglijanski nazori pri Trubarju, f lacijanski pri Krelju
in Juričiču ...) vsebolj naravnaval k pravoverni filipanski redakciji protestantizma. K temu je po-
memben delež z nasveti in posredovanjem z Nemškega prispeval tudi Primož Trubar, kar pa je
imelo tedaj glede na politično konstelacijo v Notranji Avstriji (katoliški deželni knez – protestant-
ski deželni stanovi) in glede na veroizpoved pomembnih nemških posvetnih podpornikov prote-
stantske cerkve več kot jasno utemeljitev. Glej Trubarjevo pismo deželnemu glavarju, oskrbniku
in odbornikom kranjskim, 20. december 1579, v J. Rajhman, op. cit., 250–258.
32
pesmi – od reprezentativne Luthrove do manj znanih in celo takšnih avtor-
jev, ki jih je glavni tok filipanske protestantske cerkve zaradi njihovih radi-
kalnih nazorov brez usmiljenja preganjal (prekrščevalci). Ta širina poznavanja
protestantske pesmi priča o širokem razgledu sestavljalcev kancionala po ver-
skem dogajanju v Srednji Evropi in o tedaj najbrž (še) ne posebej obremenje-
ni recepciji protestantizma na Kranjskem.31 Glede na dejstvo, da Ene duhovne
peis ni ne vsebujejo notnega tiska, toda jasna navodila, na katero melodijo naj
se posamezno besedilo izvaja, je mogoče soditi tudi o precejšnjem glasbenem
znanju takratnega ljubljanskega protestantskega kroga okoli Klombnerja (ti-
skarski pomočnik Mravlja naj bi znal na pamet napeve za vse pesmi kanciona-
la!). Kajti duhovni, ki bi omenjeni kancional uporabljali pri občestvenem ko-
ralnem petju v cerkvi, bi morali znati na pamet zapeti vse melodije za tekste iz
pesmarice; verniki tedaj pretežno niso bili notalni, še pismeni povečini ne, in
so se mogli z napevi seznaniti ter se jih naučiti samo ob izvajanju duhovnov,
izvežbanih pevcev ali profesionalnih kantorjev. Vse omenjeno pa daje tudi
editorskemu početju »nemirnega« Klombnerja bržda drugačna pomenska
razsežja, kot so bila Enim duhovnim peisnim pridajana doslej.
31 Že od 1562 (z izidom Articulov), nato odločno dve leti kasneje z izdajo Cerkovne ordninge (1564), še
zlasti pa leta 1580 s podpisom Formulae concordiae se je kompas protestantske reformacije med Slo-
venci od začetne mišljenjske raznolikosti (cvinglijanski nazori pri Trubarju, f lacijanski pri Krelju
in Juričiču ...) vsebolj naravnaval k pravoverni filipanski redakciji protestantizma. K temu je po-
memben delež z nasveti in posredovanjem z Nemškega prispeval tudi Primož Trubar, kar pa je
imelo tedaj glede na politično konstelacijo v Notranji Avstriji (katoliški deželni knez – protestant-
ski deželni stanovi) in glede na veroizpoved pomembnih nemških posvetnih podpornikov prote-
stantske cerkve več kot jasno utemeljitev. Glej Trubarjevo pismo deželnemu glavarju, oskrbniku
in odbornikom kranjskim, 20. december 1579, v J. Rajhman, op. cit., 250–258.
32
