Page 35 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
sbeno življenje v Ljubljani
v času ustanovitve Academiae
philharmonicorum
Matjaž Barbo, Ljubljana
Pri razpravljanju o glasbi v baročni Ljubljani naletimo na temeljno oviro,
ki zadeva naše premišljevanje o glasbi nasploh ter vzbuja niz metodolo-
ških zadreg, s katerimi se soočamo vsi tisti, ki se ukvarjamo z glasbo, in
o katerih ni čvrstih materialnih virov oz. so ti pomanjkljivi. Dejstvo je nam
reč, da ne glede na številna pričevanja o bogatem glasbenem življenju zlasti ob
koncu 17. stoletja in v prvi polovici 18. stoletja v Ljubljani praktično nimamo
ohranjenih konkretnih glasbenih del, katerih analiza bi nam lahko v polno
sti razkrila glasbeno ustvarjalnost tedanjih skladateljev v prestolnici habsbur-
ške dežele Kranjske. To nas postavlja pred upravičeno vprašanje: ali lahko po-
temtakem sploh govorimo o glasbi v baročni Ljubljani, če te glasbe ni oz. se
ni ohranila?
Da ne gre le za neko navidezno in nepomembno dilemo, nas lahko
prepriča vpogled v slovensko muzikološko tradicijo. Ta je izpostavljeno
dilemo doslej reševala na eni strani tako, da je s primerjanjem stanja v različnih
kulturnih okoljih per analogiam izpeljevala sklepe tudi za slovenski prostor.
Iz vzporednic s stanjem razvoja v primerljivih deželah habsburške monarhije
in sosednjih italijanskih dežel je torej potrjevala nastanek in razvoj glasbenega
baroka tudi v slovenskih pokrajinah oz. zlasti na Kranjskem, pri tem pa je
včasih nujno prihajala tudi do vprašljivih sklepanj.1
Drugo skrajno stališče predstavljajo zgodovinopisne interpretacije, ki
metodološko trdno izhajajo zlasti iz ohranjenih primarnih virov. Značilno to
predstavlja zapis v Uvodu k novi Zgodovini glasbe na Slovenskem, kjer beremo:
1 Značilen primer je denimo označitev Mihaela Omerze za »enega vodilnih skladateljev sloven-
skega baroka«, čeprav se do danes ni ohranilo nobeno njegovo delo. Prim. Jože Sivec, »Mihael
Omerza,« v Enciklopedija Slovenije, zv. 8, ur. Dušan Voglar (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994), 130.
glasbeno življenje v ljubljani ... 33
v času ustanovitve Academiae
philharmonicorum
Matjaž Barbo, Ljubljana
Pri razpravljanju o glasbi v baročni Ljubljani naletimo na temeljno oviro,
ki zadeva naše premišljevanje o glasbi nasploh ter vzbuja niz metodolo-
ških zadreg, s katerimi se soočamo vsi tisti, ki se ukvarjamo z glasbo, in
o katerih ni čvrstih materialnih virov oz. so ti pomanjkljivi. Dejstvo je nam
reč, da ne glede na številna pričevanja o bogatem glasbenem življenju zlasti ob
koncu 17. stoletja in v prvi polovici 18. stoletja v Ljubljani praktično nimamo
ohranjenih konkretnih glasbenih del, katerih analiza bi nam lahko v polno
sti razkrila glasbeno ustvarjalnost tedanjih skladateljev v prestolnici habsbur-
ške dežele Kranjske. To nas postavlja pred upravičeno vprašanje: ali lahko po-
temtakem sploh govorimo o glasbi v baročni Ljubljani, če te glasbe ni oz. se
ni ohranila?
Da ne gre le za neko navidezno in nepomembno dilemo, nas lahko
prepriča vpogled v slovensko muzikološko tradicijo. Ta je izpostavljeno
dilemo doslej reševala na eni strani tako, da je s primerjanjem stanja v različnih
kulturnih okoljih per analogiam izpeljevala sklepe tudi za slovenski prostor.
Iz vzporednic s stanjem razvoja v primerljivih deželah habsburške monarhije
in sosednjih italijanskih dežel je torej potrjevala nastanek in razvoj glasbenega
baroka tudi v slovenskih pokrajinah oz. zlasti na Kranjskem, pri tem pa je
včasih nujno prihajala tudi do vprašljivih sklepanj.1
Drugo skrajno stališče predstavljajo zgodovinopisne interpretacije, ki
metodološko trdno izhajajo zlasti iz ohranjenih primarnih virov. Značilno to
predstavlja zapis v Uvodu k novi Zgodovini glasbe na Slovenskem, kjer beremo:
1 Značilen primer je denimo označitev Mihaela Omerze za »enega vodilnih skladateljev sloven-
skega baroka«, čeprav se do danes ni ohranilo nobeno njegovo delo. Prim. Jože Sivec, »Mihael
Omerza,« v Enciklopedija Slovenije, zv. 8, ur. Dušan Voglar (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994), 130.
glasbeno življenje v ljubljani ... 33
