Page 42 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
musica et artes
Carn. Litopol. Parvista ex Seminario«, nato 1710: »Michaël Golob, Carn.
Lithop. Princ. ex Semin.« pa 1712: »Michaël Golob Lithopol. Syntax. ex
Sem.«). Zaporedoma sta navedena tudi Jožef Itlich (1709: »Josephus Itlich,
Carniol. Lytopol. Logicus ex Seminario«, 1710 pa kot: »Josephus Itlich Carn.
Lithop. ex Seminario Physicus«) in Filip Jakob Naum (1709: »Philippus
Jacobus Naum. Carn. Lytopol. Poëta ex Seminario«, 1710: »Philippus
Jacobus Naum Carn. Lithop. Rhetor ex Semin.«). Zanimivo je, da so pri
izvedbah sodelovali tudi dijaki, ki so očitno sicer peli pri avguštincih, tako
denimo Andrej Žagar (tisk iz leta 1709 ga navaja kot: »Andreas Sogor, Carn.
Gurg feld. Gram. Musicus apud RR. PP. Augustin.«, leta 1710 kot: »Andreas
Sogor Carn. Gurg feld. Gram. Musicus apud RR. PP. Augustin.«, leta 1713
pa kot: »Andreas Sogor, Carn. Gurg feldenfis, Rhetor«). Kako cenjeno je
bilo sodelovanje dijakov v navedenih predstavah, zgovorno potrjuje tudi
ohranjen podatek, da so retorji za uspešno pripravo igre Caecilia in et cum
Valeriano za nagrado dobili tri proste dni.18
V letih 1712 in 1713 je med navedenimi pevci srečati tudi Karla Jožefa
Hočevarja (Carolus Josephus Gottscheer), ki je najverjetneje eden od sinov
Janeza Jurija Hočevarja. Slednji je leta 1712 postal ravnatelj jezuitskega kolegija,
predvsem pa je pomemben kot eden redkih omenjenih avtorjev glasbe za
te predstave. Že leta 1690 je tako tiskan libreto za igro Joseph Austriacus in
Josepho Aegypto adumbratus, pozneje pa še za igre Magnamitatis belli et pacis
(1710), Ericus disertus (1712) ter Caecilia in et cum Valeriano (1713). Od leta
1695 je bil član Academiae operosorum in že v letu ustanovitve Academiae
Philharmonicorum njen predsednik.
V sinopsisu Hočevarjeve igre Ericus Disertus je izrecno najti namige
na instrumentalne vložke. Tako je na začetku igre označen preludij
(Praeludium Musicum), med tremi prizori (Pars) so vstavljeni posamezni
interludiji (Interludium Musicum), na koncu pa sledi še postludij (Postludium
Musicum).19 Poleg tega v igrah srečujemo tudi oznake za zborovske prizore
in plesne točke.20 Pri igri Ungebrochene Geheims-Treu in Heiligen Joannes
von Nepomuck (1708) je hkrati moč zaslediti navedbo, da so nastopali tudi
pirotehniki, kar pomeni, da je igre spremljala primerno živopisna scenerija.
18 Höf ler, op. cit., 122, op. 75.
19 Cvetko to označuje kot instrumentalne vložke, Höf ler pa je mnenja, da ne gre za instrumental-
ne skladbe, ampak alegorične prizore z glasbo, kar pa glede na sicer jasno označevanje vsebine po-
sameznih tekstovnih vložkov, ki na tem mestu umanjkajo, ni tako verjetno. Prim. Höf ler, Glasbe-
na umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, 71; Dragotin Cvetko, Slovenska glasba v evropskem
prostoru (Ljubljana: Slovenska matica, 1991), 156.
20 Höf ler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, 73.
40
Carn. Litopol. Parvista ex Seminario«, nato 1710: »Michaël Golob, Carn.
Lithop. Princ. ex Semin.« pa 1712: »Michaël Golob Lithopol. Syntax. ex
Sem.«). Zaporedoma sta navedena tudi Jožef Itlich (1709: »Josephus Itlich,
Carniol. Lytopol. Logicus ex Seminario«, 1710 pa kot: »Josephus Itlich Carn.
Lithop. ex Seminario Physicus«) in Filip Jakob Naum (1709: »Philippus
Jacobus Naum. Carn. Lytopol. Poëta ex Seminario«, 1710: »Philippus
Jacobus Naum Carn. Lithop. Rhetor ex Semin.«). Zanimivo je, da so pri
izvedbah sodelovali tudi dijaki, ki so očitno sicer peli pri avguštincih, tako
denimo Andrej Žagar (tisk iz leta 1709 ga navaja kot: »Andreas Sogor, Carn.
Gurg feld. Gram. Musicus apud RR. PP. Augustin.«, leta 1710 kot: »Andreas
Sogor Carn. Gurg feld. Gram. Musicus apud RR. PP. Augustin.«, leta 1713
pa kot: »Andreas Sogor, Carn. Gurg feldenfis, Rhetor«). Kako cenjeno je
bilo sodelovanje dijakov v navedenih predstavah, zgovorno potrjuje tudi
ohranjen podatek, da so retorji za uspešno pripravo igre Caecilia in et cum
Valeriano za nagrado dobili tri proste dni.18
V letih 1712 in 1713 je med navedenimi pevci srečati tudi Karla Jožefa
Hočevarja (Carolus Josephus Gottscheer), ki je najverjetneje eden od sinov
Janeza Jurija Hočevarja. Slednji je leta 1712 postal ravnatelj jezuitskega kolegija,
predvsem pa je pomemben kot eden redkih omenjenih avtorjev glasbe za
te predstave. Že leta 1690 je tako tiskan libreto za igro Joseph Austriacus in
Josepho Aegypto adumbratus, pozneje pa še za igre Magnamitatis belli et pacis
(1710), Ericus disertus (1712) ter Caecilia in et cum Valeriano (1713). Od leta
1695 je bil član Academiae operosorum in že v letu ustanovitve Academiae
Philharmonicorum njen predsednik.
V sinopsisu Hočevarjeve igre Ericus Disertus je izrecno najti namige
na instrumentalne vložke. Tako je na začetku igre označen preludij
(Praeludium Musicum), med tremi prizori (Pars) so vstavljeni posamezni
interludiji (Interludium Musicum), na koncu pa sledi še postludij (Postludium
Musicum).19 Poleg tega v igrah srečujemo tudi oznake za zborovske prizore
in plesne točke.20 Pri igri Ungebrochene Geheims-Treu in Heiligen Joannes
von Nepomuck (1708) je hkrati moč zaslediti navedbo, da so nastopali tudi
pirotehniki, kar pomeni, da je igre spremljala primerno živopisna scenerija.
18 Höf ler, op. cit., 122, op. 75.
19 Cvetko to označuje kot instrumentalne vložke, Höf ler pa je mnenja, da ne gre za instrumental-
ne skladbe, ampak alegorične prizore z glasbo, kar pa glede na sicer jasno označevanje vsebine po-
sameznih tekstovnih vložkov, ki na tem mestu umanjkajo, ni tako verjetno. Prim. Höf ler, Glasbe-
na umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, 71; Dragotin Cvetko, Slovenska glasba v evropskem
prostoru (Ljubljana: Slovenska matica, 1991), 156.
20 Höf ler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, 73.
40
