Page 43 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
glasbeno življenje v ljubljani ...
Jezuiti v svojem delovanju vendarle niso bili osamljeni. Podobno dejavnost,
vendar v neprimerno manjšem obsegu, je zaslediti tudi pri ljubljanskih ur-
šulinkah in kapucinih. Tako Dolničar poroča o neki igri pri uršulinkah, ki
jo označi kot »Kleins Spil«: »24. maja [1712] so predstavljale gojenke uršu-
link izredno igro, katere so se udeležili v zabavo kneginja Auersperg in visoko
plemstvo.«21 Pri kapucinih pa leta 1708 izvedejo igro Certamina Dant Victori-
as, das ist: Streitt bringt Freudt. Welchen Erschröcklichen Streitt der Seelen-Ve-
liebte Göttliche Feneralissimus Christus Jesus, Am Char-Freytag eingetretten
ritterlich gegochten un endlich ... Igro uprizorijo na veliki petek (6. aprila) leta
1708. Gre za tradicijo uprizarjanja iger ob Božjem grobu, ki je bila pri kapu-
cinih posebej stara in utrjena. 22 Poleg tega pa je tovrstne igre mogoče srečati
tudi pri jezuitih, pri čemer lahko pri slednjih že vsaj od sredine stoletja najde-
mo podatke, da so navedene predstave igrali v nemščini, pri kapucinih pa je
srečati celo tudi slovenščino.23 Poleg teh pa so v tem kontekstu zanimive tudi
pastorale (»actio pastoritia«, »ecloga«) iz časa po božiču, pri katerih je bila
glasba s petjem ravno tako neizogibna.24
Čeprav glasba ni ohranjena, je jasno, da je bila nujen sestavni del
prireditev – tako v igrah s podeljevanjem premij (actio praemifera) kot pri
tistih na veliki petek. Ker gre za fenomen, ki je skupen širšemu kulturnemu
prostoru, lahko iz njega opredeljujemo tudi verjeten ustvarjalni okvir. Zlasti
v kontekstu razvoja baročnega sepolcra lahko oba tipa iger povežemo tudi z
razvojem oratorija.
Izraz oratorij uporablja za oznako nekaterih del omenjenih skladateljev
tudi J. G. Dolničar pri njihovi navedbi v svoji Bibliotheci Labacensis publica.
Tako naj bi po njem Omerza napisal glasbo za pet oratorijev oz. verskih
iger: Diva Magdalena poenitens (1709), David deprecans pro populo (1713),
Pastor bonus (1710), Mater Dolorosa (1711) in »oratorium« Christus bajulans
crucem (1712). Janez Berthold pl. Höffer pa naj bi bil avtor štirih oratorijev:
Magdalenae conversio (»oratorium musicis adaptatum concentibus«, 1715),25
Patientia victrix in amico Dei Job (»oratorium feriis quadragesimis Labaci«,
izveden torej na postne delavnike leta 1716), Mors et Vita (»oratorium melo-
dramaticale«, 1715) ter Lilicon [?] Job (»oratorium«, 1715). Höffer (1667–
1718), ki je bil ustanovitelj in prvi predsednik Academiae philharmonicorum,
21 Viktor Steska, »Dolničarjeva ljubljanska Kronika od l. 1660. do l. 1718,« Izvestja Muzejskega društva
za Kranjsko 11 (1901): 93.
22 Höf ler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, 75.
23 Höf ler, op. cit., 75.
24 Höf ler, op. cit., 74 sl.
25 Dolničar piše, da so ga izvedli 10. aprila 1715 v ljubljanski uršulinski cerkvi.
41
Jezuiti v svojem delovanju vendarle niso bili osamljeni. Podobno dejavnost,
vendar v neprimerno manjšem obsegu, je zaslediti tudi pri ljubljanskih ur-
šulinkah in kapucinih. Tako Dolničar poroča o neki igri pri uršulinkah, ki
jo označi kot »Kleins Spil«: »24. maja [1712] so predstavljale gojenke uršu-
link izredno igro, katere so se udeležili v zabavo kneginja Auersperg in visoko
plemstvo.«21 Pri kapucinih pa leta 1708 izvedejo igro Certamina Dant Victori-
as, das ist: Streitt bringt Freudt. Welchen Erschröcklichen Streitt der Seelen-Ve-
liebte Göttliche Feneralissimus Christus Jesus, Am Char-Freytag eingetretten
ritterlich gegochten un endlich ... Igro uprizorijo na veliki petek (6. aprila) leta
1708. Gre za tradicijo uprizarjanja iger ob Božjem grobu, ki je bila pri kapu-
cinih posebej stara in utrjena. 22 Poleg tega pa je tovrstne igre mogoče srečati
tudi pri jezuitih, pri čemer lahko pri slednjih že vsaj od sredine stoletja najde-
mo podatke, da so navedene predstave igrali v nemščini, pri kapucinih pa je
srečati celo tudi slovenščino.23 Poleg teh pa so v tem kontekstu zanimive tudi
pastorale (»actio pastoritia«, »ecloga«) iz časa po božiču, pri katerih je bila
glasba s petjem ravno tako neizogibna.24
Čeprav glasba ni ohranjena, je jasno, da je bila nujen sestavni del
prireditev – tako v igrah s podeljevanjem premij (actio praemifera) kot pri
tistih na veliki petek. Ker gre za fenomen, ki je skupen širšemu kulturnemu
prostoru, lahko iz njega opredeljujemo tudi verjeten ustvarjalni okvir. Zlasti
v kontekstu razvoja baročnega sepolcra lahko oba tipa iger povežemo tudi z
razvojem oratorija.
Izraz oratorij uporablja za oznako nekaterih del omenjenih skladateljev
tudi J. G. Dolničar pri njihovi navedbi v svoji Bibliotheci Labacensis publica.
Tako naj bi po njem Omerza napisal glasbo za pet oratorijev oz. verskih
iger: Diva Magdalena poenitens (1709), David deprecans pro populo (1713),
Pastor bonus (1710), Mater Dolorosa (1711) in »oratorium« Christus bajulans
crucem (1712). Janez Berthold pl. Höffer pa naj bi bil avtor štirih oratorijev:
Magdalenae conversio (»oratorium musicis adaptatum concentibus«, 1715),25
Patientia victrix in amico Dei Job (»oratorium feriis quadragesimis Labaci«,
izveden torej na postne delavnike leta 1716), Mors et Vita (»oratorium melo-
dramaticale«, 1715) ter Lilicon [?] Job (»oratorium«, 1715). Höffer (1667–
1718), ki je bil ustanovitelj in prvi predsednik Academiae philharmonicorum,
21 Viktor Steska, »Dolničarjeva ljubljanska Kronika od l. 1660. do l. 1718,« Izvestja Muzejskega društva
za Kranjsko 11 (1901): 93.
22 Höf ler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, 75.
23 Höf ler, op. cit., 75.
24 Höf ler, op. cit., 74 sl.
25 Dolničar piše, da so ga izvedli 10. aprila 1715 v ljubljanski uršulinski cerkvi.
41
