Page 28 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
tovanje naj bi si managerji zastavili naslednja vprašanja: »Zakaj?« (namen
in smisel – poslanstvo), »Kje?« (vizija), »Kdo?« (trg, tržišče), »Kaj?« (po-
nudba – proizvod ali proces) in »Kako?« (vložki, vhodi – oprema, tehno-
logija, znanje, zaposleni, finančna sredstva ipd.) (Robbins in Judge 2013;
Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014).
Pri načrtovanju naj bi bili managerji informirani o vplivih drugih su-
bjektov (tržišče, država, kultura, znanost, finance, izobraževanje, vpliv in
odziv drugih organizacij ipd.) na organizacijo v okolju in o organizaciji kot
poslovnem in političnem sistemu, tj. o strukturah v organizaciji, izidih,
vložkih ipd. Managerji naj bi načrtovali, organizirali, vodili in kontrolirali
njim ustrezen IK-sistem informiranja in znali pridobljene informacije tudi
modro uporabiti (Kralj 2005, 396–7).
Med orodja in tehnike načrtovanja štejemo (Schermerhorn in Wright
28 2011, 171–3):
− napovedovanje (kaj naj bi se zgodilo v prihodnosti: v pomoč so
lahko druga strokovna mnenja, znanstvene raziskave in analize
prejšnjih raziskav, že uporabljeni modeli ipd.);
− načrtovanje rezervnih ukrepov (načrtovanje alternativnih ukre-
pov delovanja, ki se izvajajo zaradi spremenjenih okoliščin – velja
pri dolgoročnem načrtovanju);
− oblikovanje scenarijev (različic/ukrepov);
− benchmarking (primerjalno presojanje in iskanje razlik pri izved-
bah);
− najboljše prakse (posnemanje drugih);
− izraba kadrovskih načrtovalcev (kot pomoč pri usklajevanju in
načrtovanju).
Planiranje vključuje načrtovanje in snovanje smotrov in ciljev orga-
nizacije ter načinov za njihovo uresničevanje (Schermerhorn 2012, 127).
Smotri (angl. objectives) ali temeljni cilji so dolgoročni strateški nameni or-
ganizacije (Mevlja in Kavčič 2012, 51) in imajo za organizacijo tri osnovne
namene: opravičujejo obstoj same organizacije, oblikujejo vodila in določa-
jo osnovne standarde za ocenjevanje uspešnosti delovanja organizacije (Bi-
loslavo 2008, 109).
Cilji (angl. goals) so navedbe o ciljnih dosežkih v določenih rokih – za-
želeno prihodnje stanje, ki si ga organizacija prizadeva doseči (Mevlja in
Kavčič 2012, 51). Cilji naj bi bili (Schermerhorn 2012, 127):
− specifični (angl. specific): natančno opredeljeni;
− merljivi (angl. measurable): cilje naj bi bilo mogoče izmeriti, izme-
riti njihov napredek/nazadovanje;
tovanje naj bi si managerji zastavili naslednja vprašanja: »Zakaj?« (namen
in smisel – poslanstvo), »Kje?« (vizija), »Kdo?« (trg, tržišče), »Kaj?« (po-
nudba – proizvod ali proces) in »Kako?« (vložki, vhodi – oprema, tehno-
logija, znanje, zaposleni, finančna sredstva ipd.) (Robbins in Judge 2013;
Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014).
Pri načrtovanju naj bi bili managerji informirani o vplivih drugih su-
bjektov (tržišče, država, kultura, znanost, finance, izobraževanje, vpliv in
odziv drugih organizacij ipd.) na organizacijo v okolju in o organizaciji kot
poslovnem in političnem sistemu, tj. o strukturah v organizaciji, izidih,
vložkih ipd. Managerji naj bi načrtovali, organizirali, vodili in kontrolirali
njim ustrezen IK-sistem informiranja in znali pridobljene informacije tudi
modro uporabiti (Kralj 2005, 396–7).
Med orodja in tehnike načrtovanja štejemo (Schermerhorn in Wright
28 2011, 171–3):
− napovedovanje (kaj naj bi se zgodilo v prihodnosti: v pomoč so
lahko druga strokovna mnenja, znanstvene raziskave in analize
prejšnjih raziskav, že uporabljeni modeli ipd.);
− načrtovanje rezervnih ukrepov (načrtovanje alternativnih ukre-
pov delovanja, ki se izvajajo zaradi spremenjenih okoliščin – velja
pri dolgoročnem načrtovanju);
− oblikovanje scenarijev (različic/ukrepov);
− benchmarking (primerjalno presojanje in iskanje razlik pri izved-
bah);
− najboljše prakse (posnemanje drugih);
− izraba kadrovskih načrtovalcev (kot pomoč pri usklajevanju in
načrtovanju).
Planiranje vključuje načrtovanje in snovanje smotrov in ciljev orga-
nizacije ter načinov za njihovo uresničevanje (Schermerhorn 2012, 127).
Smotri (angl. objectives) ali temeljni cilji so dolgoročni strateški nameni or-
ganizacije (Mevlja in Kavčič 2012, 51) in imajo za organizacijo tri osnovne
namene: opravičujejo obstoj same organizacije, oblikujejo vodila in določa-
jo osnovne standarde za ocenjevanje uspešnosti delovanja organizacije (Bi-
loslavo 2008, 109).
Cilji (angl. goals) so navedbe o ciljnih dosežkih v določenih rokih – za-
želeno prihodnje stanje, ki si ga organizacija prizadeva doseči (Mevlja in
Kavčič 2012, 51). Cilji naj bi bili (Schermerhorn 2012, 127):
− specifični (angl. specific): natančno opredeljeni;
− merljivi (angl. measurable): cilje naj bi bilo mogoče izmeriti, izme-
riti njihov napredek/nazadovanje;