Page 25 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Management in trajnostni razvoj 25
ni organiziranosti, in sicer (Boddy 2008, 11–2; Schermerhorn in Wright
2011, 22–3; Schermerhorn 2012, 4–5):
− vršni management (angl. top management): vodi organizacijo in je
zanjo tudi odgovoren;
− srednji management (angl. middle management; managerji v orga-
nizacijskih enotah npr. oddelkih, sektorjih, službah, funkcijski/linij-
ski managerji ipd.): je odgovoren za področje dela, bodisi kot linij-
ski vodja ali pa kot vodja zaposlenih. Njihovo delovanje bistveno
vpliva na uspešnost organizacije;
− spodnji management (angl. first line management; vodje, predde-
lavci, mojstri): vodijo skupine delavcev, ne vodijo pa drugih vodij.
Poleg tega management znotraj organizacije deluje na različnih funk-
cijah (Schermerhorn in Wright 2011, 24):
− linijski managerji (angl. line managers): odgovorni so za opravlja-
nje osnovne naloge organizacije (managerji v organizacijskih eno-
tah npr. oddelkih, sektorjih, službah npr. direktor prodaje na drob-
no);
− managerji osebja (angl. staff managers): svetujejo in podpirajo za-
poslene;
− funkcijski managerji (angl. functional managers): so odgovorni za
dejavnosti, ki pokrivajo veliko funkcionalnih področij, kot so fi-
nance, trženje, proizvajanje, človeški viri;
− generalni manager (angl. general manager): je odgovoren za dejav-
nosti, ki pokrivajo več funkcionalnih področij, npr. vodja obra-
ta, ki nadzoruje nakup, proizvajanje, skladiščenje, prodajo, kad-
rovske in računovodske funkcije.
Za opravljanje teh nalog in vlog naj bi manager potreboval širok nabor
vrednot, znanj in veščin (tudi kompetenc) s področja »coachinga«, komu-
niciranja, vodenja, merjenja in upravljanja uspešnosti, motiviranja, mreže-
nja, razreševanja problemov, odločanja, zagotavljanja povratnih informacij
(Armstrong 2009, 26) in biti pripravljeni za vseživljenjsko učenje in razvoj
(Forslund 2009; Yukl 2010; Robbins in Coulter 2012; Schermerhorn 2013;
Schermerhorn in Wright 2014; Mitchell in Dyck 2014).
V zadnjem času se je oblikoval nov pogled na management, in sicer na
management kot zbir vrednot, znanj in veščin (kompetenc), ki jih je treba
izkazovati v uspešnem managerskem sodelovanju (Hron 2004; Geoghegan
in Dulewicz 2008; Yukl 2010).
Med pomembne kompetence managerja štejemo (Dulewicz in Higgs
2005; Geoghegan in Dulewicz 2008):
ni organiziranosti, in sicer (Boddy 2008, 11–2; Schermerhorn in Wright
2011, 22–3; Schermerhorn 2012, 4–5):
− vršni management (angl. top management): vodi organizacijo in je
zanjo tudi odgovoren;
− srednji management (angl. middle management; managerji v orga-
nizacijskih enotah npr. oddelkih, sektorjih, službah, funkcijski/linij-
ski managerji ipd.): je odgovoren za področje dela, bodisi kot linij-
ski vodja ali pa kot vodja zaposlenih. Njihovo delovanje bistveno
vpliva na uspešnost organizacije;
− spodnji management (angl. first line management; vodje, predde-
lavci, mojstri): vodijo skupine delavcev, ne vodijo pa drugih vodij.
Poleg tega management znotraj organizacije deluje na različnih funk-
cijah (Schermerhorn in Wright 2011, 24):
− linijski managerji (angl. line managers): odgovorni so za opravlja-
nje osnovne naloge organizacije (managerji v organizacijskih eno-
tah npr. oddelkih, sektorjih, službah npr. direktor prodaje na drob-
no);
− managerji osebja (angl. staff managers): svetujejo in podpirajo za-
poslene;
− funkcijski managerji (angl. functional managers): so odgovorni za
dejavnosti, ki pokrivajo veliko funkcionalnih področij, kot so fi-
nance, trženje, proizvajanje, človeški viri;
− generalni manager (angl. general manager): je odgovoren za dejav-
nosti, ki pokrivajo več funkcionalnih področij, npr. vodja obra-
ta, ki nadzoruje nakup, proizvajanje, skladiščenje, prodajo, kad-
rovske in računovodske funkcije.
Za opravljanje teh nalog in vlog naj bi manager potreboval širok nabor
vrednot, znanj in veščin (tudi kompetenc) s področja »coachinga«, komu-
niciranja, vodenja, merjenja in upravljanja uspešnosti, motiviranja, mreže-
nja, razreševanja problemov, odločanja, zagotavljanja povratnih informacij
(Armstrong 2009, 26) in biti pripravljeni za vseživljenjsko učenje in razvoj
(Forslund 2009; Yukl 2010; Robbins in Coulter 2012; Schermerhorn 2013;
Schermerhorn in Wright 2014; Mitchell in Dyck 2014).
V zadnjem času se je oblikoval nov pogled na management, in sicer na
management kot zbir vrednot, znanj in veščin (kompetenc), ki jih je treba
izkazovati v uspešnem managerskem sodelovanju (Hron 2004; Geoghegan
in Dulewicz 2008; Yukl 2010).
Med pomembne kompetence managerja štejemo (Dulewicz in Higgs
2005; Geoghegan in Dulewicz 2008):
