Page 30 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
ge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin in Moorhe-
ad 2014).
Organiziranje (urejanje delovanja organizacije, urejanje delovanja za-
poslenih kot vrsta sredstev, ki je potrebna za delovanje organizacije) kot
t. i. instrumentalni vidik je urejanje ali organiziranje organiziranosti (deli-
tev dela, delitev pristojnosti in odgovornosti, pravila delovanja), ki temelji
na formalnosti, normiranju in zapisovanju (Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Organiziranje kot t. i. interesni vidik (organizacija kot skupnost inte-
resov vseh vplivnih deležnikov) je urejanje organizacije na način avtono-
mnega in ustvarjalnega delovanja zavzetih zaposlenih s posrednim usmer-
janjem delovanja manj zavzetih zaposlenih (Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Med povezovanje štejemo interesno povezovanje v sami organizaciji in
povezovanje med organizacijami – iskanje zavezništev (notranjih in zuna-
30 njih) in lastninsko povezovanje organizacij (korporacije, spojitev, pripoji-
tev, nakup deležev, nakup sredstev) (Tavčar 2006, 266–80). Uspešnost or-
ganizacije terja iskanje sinteze obeh vidikov organiziranja.
Organiziranje managementa je tudi osnova za nadziranje zaposlenih
(Armstrong 2009; Schermerhorn 2012; Robbins in Coulter 2012; Robbins
in Judge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin in Mo-
orhead 2014).
Organiziranje struktur organizacije, tj. zasnove organiziranosti, s po-
močjo katere se vodi organizacijo, je proces izbire in zasnova struktur za
doseganje vizije in poslanstva ter smotrov in ciljev organizacije, s katero
so povezane tudi strukture sredstev (Schermerhorn in Wright 2011, 233).
Strukturo organiziranosti (formalna, neformalna) zasnuje management
za uspešno delovanje organizacije in obsega delitev dela v organizaciji, nje-
no členjenost, pristojnosti in odgovornosti ter medsebojne povezave v njej
(Kralj 2005, 423).
Vsaka organizacija se sooča s svojim naborom težav in priložnosti
(Schermerhorn in Wright 2011, 233). Na proces izbire strukture organi-
ziranosti vplivajo dosedanji razvoj, oblika managementa, velikost organi-
zacije ipd. (prav tam). Organigram je grafični prikaz strukture organizira-
nosti, ki nazorno prikazuje formalno strukturo organizacije in predstavlja
univerzalno sestavino »organizacijskega življenja« (Bavec in Manzin
2012, 46). Poznamo (Dimovski, Penger in Žnidaršič 2003, Ivanko 2004):
− funkcijsko strukturo organiziranosti (centralizirana struktura);
− produktno strukturo organiziranosti (decentralizirana struktura
po dejavnostih ali programih, znotraj katerih so organizirane te-
meljne poslovne funkcije);
ge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin in Moorhe-
ad 2014).
Organiziranje (urejanje delovanja organizacije, urejanje delovanja za-
poslenih kot vrsta sredstev, ki je potrebna za delovanje organizacije) kot
t. i. instrumentalni vidik je urejanje ali organiziranje organiziranosti (deli-
tev dela, delitev pristojnosti in odgovornosti, pravila delovanja), ki temelji
na formalnosti, normiranju in zapisovanju (Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Organiziranje kot t. i. interesni vidik (organizacija kot skupnost inte-
resov vseh vplivnih deležnikov) je urejanje organizacije na način avtono-
mnega in ustvarjalnega delovanja zavzetih zaposlenih s posrednim usmer-
janjem delovanja manj zavzetih zaposlenih (Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Med povezovanje štejemo interesno povezovanje v sami organizaciji in
povezovanje med organizacijami – iskanje zavezništev (notranjih in zuna-
30 njih) in lastninsko povezovanje organizacij (korporacije, spojitev, pripoji-
tev, nakup deležev, nakup sredstev) (Tavčar 2006, 266–80). Uspešnost or-
ganizacije terja iskanje sinteze obeh vidikov organiziranja.
Organiziranje managementa je tudi osnova za nadziranje zaposlenih
(Armstrong 2009; Schermerhorn 2012; Robbins in Coulter 2012; Robbins
in Judge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin in Mo-
orhead 2014).
Organiziranje struktur organizacije, tj. zasnove organiziranosti, s po-
močjo katere se vodi organizacijo, je proces izbire in zasnova struktur za
doseganje vizije in poslanstva ter smotrov in ciljev organizacije, s katero
so povezane tudi strukture sredstev (Schermerhorn in Wright 2011, 233).
Strukturo organiziranosti (formalna, neformalna) zasnuje management
za uspešno delovanje organizacije in obsega delitev dela v organizaciji, nje-
no členjenost, pristojnosti in odgovornosti ter medsebojne povezave v njej
(Kralj 2005, 423).
Vsaka organizacija se sooča s svojim naborom težav in priložnosti
(Schermerhorn in Wright 2011, 233). Na proces izbire strukture organi-
ziranosti vplivajo dosedanji razvoj, oblika managementa, velikost organi-
zacije ipd. (prav tam). Organigram je grafični prikaz strukture organizira-
nosti, ki nazorno prikazuje formalno strukturo organizacije in predstavlja
univerzalno sestavino »organizacijskega življenja« (Bavec in Manzin
2012, 46). Poznamo (Dimovski, Penger in Žnidaršič 2003, Ivanko 2004):
− funkcijsko strukturo organiziranosti (centralizirana struktura);
− produktno strukturo organiziranosti (decentralizirana struktura
po dejavnostih ali programih, znotraj katerih so organizirane te-
meljne poslovne funkcije);
