Page 31 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Management in trajnostni razvoj 31
− projektno strukturo organiziranosti (struktura, ki se organizira za
čas poteka velikega projekta);
− matrično strukturo organiziranosti (kombinacija funkcijske, pro-
duktne in projektne strukture organiziranosti).
Pristop na kontinuumu oblikovanja struktur organiziranosti v orga-
nizaciji (Schermerhorn in Wright 2011, 233):
− mehanski modeli struktur organiziranosti (birokratski modeli):
vertikalne strukture organiziranosti, centralizirano načrtovanje,
organiziranje, vodenje in kontroliranje, veliko pravil in postop-
kov, natančna delitev dela ipd.;
− organski modeli struktur organiziranosti: horizontalne strukture
organiziranosti, decentraliziran sistem načrtovanja, organiziranja,
vodenja in kontroliranja, manj pravil in postopkov, več medseboj-
nega usklajevanja, timsko delo ipd.
Ukazovanje (poslovodenje in vodenje)
Poslovodenje (obvladovanje organizacije, da uspešno izpolnjuje poslanstvo
in vizijo organizacije, dosega smotre in cilje organizacije, zaposleni veljajo
kot sredstva) je t. i. instrumentalna zasnova – poslovodenje temelji na logi-
ki, racionalnosti in kontrolingu (Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Vodenje je t. i. zasnova organizma, ki temelji na razumevanju in upo-
števanju interesov ljudi in njihovega vedenja ter obnašanja (vrednote, pot-
rebe, interesi in pričakovanja, sodelovanje in zaupanje ipd.) (prav tam).
Uspešnost organizacije terja iskanje sinteze obeh zasnov. Poslovodenje
in vodenje številni avtorji (Boddy 2008; Forslund 2009; Armstrong 2009;
Schermerhorn 2012; Robbins in Coulter 2012; Robbins in Judge 2013;
Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin in Moorhead 2014) po-
imenujejo vodenje.
Vodenje je ena izmed temeljnih dejavnosti urejanja zadev v delovanju
organizacije, ki se dogaja v okviru tekoče politike organizacije in vključu-
je poslovodenje organizacije, vodenje ljudi v organizaciji, sprotno prilagaja-
nje smotrov in ciljev ter strategij organizacije ipd. (Boddy 2008; Forslund
2009; Armstrong 2009; Schermerhorn 2012; Robbins in Coulter 2012;
Robbins in Judge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin
in Moorhead 2014). Vodenje torej pomeni opredelitev usmeritev organiza-
cije, nabor in razporejanje zaposlenih ter njihovo motiviranje (Vila in Ko-
vač 2006; Armstrong 2009).
Za uspešno vodenje so pomembne sposobnosti (kompetence) mana-
gerja (Dulewicz in Higgs 2005; Geoghegan in Dulewicz 2008), naročanje
(jasno in trdno dajanje informacij zaposlenim o tem, kaj in kako naj se rav-
− projektno strukturo organiziranosti (struktura, ki se organizira za
čas poteka velikega projekta);
− matrično strukturo organiziranosti (kombinacija funkcijske, pro-
duktne in projektne strukture organiziranosti).
Pristop na kontinuumu oblikovanja struktur organiziranosti v orga-
nizaciji (Schermerhorn in Wright 2011, 233):
− mehanski modeli struktur organiziranosti (birokratski modeli):
vertikalne strukture organiziranosti, centralizirano načrtovanje,
organiziranje, vodenje in kontroliranje, veliko pravil in postop-
kov, natančna delitev dela ipd.;
− organski modeli struktur organiziranosti: horizontalne strukture
organiziranosti, decentraliziran sistem načrtovanja, organiziranja,
vodenja in kontroliranja, manj pravil in postopkov, več medseboj-
nega usklajevanja, timsko delo ipd.
Ukazovanje (poslovodenje in vodenje)
Poslovodenje (obvladovanje organizacije, da uspešno izpolnjuje poslanstvo
in vizijo organizacije, dosega smotre in cilje organizacije, zaposleni veljajo
kot sredstva) je t. i. instrumentalna zasnova – poslovodenje temelji na logi-
ki, racionalnosti in kontrolingu (Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Vodenje je t. i. zasnova organizma, ki temelji na razumevanju in upo-
števanju interesov ljudi in njihovega vedenja ter obnašanja (vrednote, pot-
rebe, interesi in pričakovanja, sodelovanje in zaupanje ipd.) (prav tam).
Uspešnost organizacije terja iskanje sinteze obeh zasnov. Poslovodenje
in vodenje številni avtorji (Boddy 2008; Forslund 2009; Armstrong 2009;
Schermerhorn 2012; Robbins in Coulter 2012; Robbins in Judge 2013;
Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin in Moorhead 2014) po-
imenujejo vodenje.
Vodenje je ena izmed temeljnih dejavnosti urejanja zadev v delovanju
organizacije, ki se dogaja v okviru tekoče politike organizacije in vključu-
je poslovodenje organizacije, vodenje ljudi v organizaciji, sprotno prilagaja-
nje smotrov in ciljev ter strategij organizacije ipd. (Boddy 2008; Forslund
2009; Armstrong 2009; Schermerhorn 2012; Robbins in Coulter 2012;
Robbins in Judge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014; Griffin
in Moorhead 2014). Vodenje torej pomeni opredelitev usmeritev organiza-
cije, nabor in razporejanje zaposlenih ter njihovo motiviranje (Vila in Ko-
vač 2006; Armstrong 2009).
Za uspešno vodenje so pomembne sposobnosti (kompetence) mana-
gerja (Dulewicz in Higgs 2005; Geoghegan in Dulewicz 2008), naročanje
(jasno in trdno dajanje informacij zaposlenim o tem, kaj in kako naj se rav-