Page 36 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
virov štejemo nadziranje prodaje, načrtovanja proizvodnje, zalog ipd. (prav
tam). Med nadziranje finančnih virov pa štejemo nadziranje denarnega
toka in odplačila dolgov ipd. (prav tam).
Področje nadzora naj bi vključevalo štiri temeljne faze (Schermerhorn
in Wright 2011, 487–90):
− določitev smotra in cilja ter merila, kazalnike in standarde uspeš-
nosti: postopek nadzora naj bi se brez določitve smotra in cilja ter
merila kazalnika in standarda uspešnosti ne začel. S smotrom in
ciljem uspešnosti naj bi določili ključni in mejni rezultat uspeš-
nosti. Ko se določijo smotri in cilji uspešnosti, se v nadaljevanju
določijo merila, kazalniki in standardi uspešnosti. Poznamo izho-
dna (merijo dejanske dosežke in rezultate dela, npr. čisti dobiček,
rast prodaje, tržni delež) in vhodna (merijo delovne napore – upo-
36 rabljajo se v primerih, ko so izhodi težko merljivi) merila, kazalni-
ke in standarde uspešnosti (Schermerhorn in Wright 2011, 488);
− merjenje dejanske uspešnosti: točka, ko se združita dejanski dose-
žek rezultata dela in delovni napor, ki je bil za dosežek potreben);
− primerjava dejanske uspešnosti s smotri in cilji, merili, kazalniki
in standardi;
− sprejem popravnih ukrepov, če so ti potrebni: s to fazo prihrani-
mo čas, energijo in vire ter omogočimo nadaljevanje ali visoko
stopnjo doseženih rezultatov v prihodnosti.
Odločanje managerjev
Odločanje je pomemben sestavni del nalog in vlog managerjev v vsaki orga-
nizaciji – urejanje zadev (angl. problem solving) in odločanje (angl. decision
making) v organizaciji sta glavni nalogi managerjev (Boddy 2008; Forslund
2009; Armstrong 2009; Certo in Certo 2012; Robbins in Coulter 2012;
Daft 2012a; Schermerhorn 2012; Robbins in Judge 2013; Huczynski in Bu-
chanan 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014).
Zadeve so odprte težave, o katerih se manager odloča, urejanje zadev
pa je spoznanje težav in iskanje razrešitev (Kralj 2005, 277). Urejanje zadev
in odločanje je tako ustvarjalen in dinamičen proces – proces, ki je usmer-
jen k smotrom in ciljem ter k izidom (Kralj 2005, 15).
Schermerhorn in Wright (2011, 395) odločanje opredelita kot proces,
ki se začne z identifikacijo težave in konča z evalvacijo izvedenih razrešitev.
Williamsova (2006, 169) odločanje opredeli kot temeljni del nalog in
vlog managerjev – dobri podatki, informacije, znanje in modrost so po nje-
virov štejemo nadziranje prodaje, načrtovanja proizvodnje, zalog ipd. (prav
tam). Med nadziranje finančnih virov pa štejemo nadziranje denarnega
toka in odplačila dolgov ipd. (prav tam).
Področje nadzora naj bi vključevalo štiri temeljne faze (Schermerhorn
in Wright 2011, 487–90):
− določitev smotra in cilja ter merila, kazalnike in standarde uspeš-
nosti: postopek nadzora naj bi se brez določitve smotra in cilja ter
merila kazalnika in standarda uspešnosti ne začel. S smotrom in
ciljem uspešnosti naj bi določili ključni in mejni rezultat uspeš-
nosti. Ko se določijo smotri in cilji uspešnosti, se v nadaljevanju
določijo merila, kazalniki in standardi uspešnosti. Poznamo izho-
dna (merijo dejanske dosežke in rezultate dela, npr. čisti dobiček,
rast prodaje, tržni delež) in vhodna (merijo delovne napore – upo-
36 rabljajo se v primerih, ko so izhodi težko merljivi) merila, kazalni-
ke in standarde uspešnosti (Schermerhorn in Wright 2011, 488);
− merjenje dejanske uspešnosti: točka, ko se združita dejanski dose-
žek rezultata dela in delovni napor, ki je bil za dosežek potreben);
− primerjava dejanske uspešnosti s smotri in cilji, merili, kazalniki
in standardi;
− sprejem popravnih ukrepov, če so ti potrebni: s to fazo prihrani-
mo čas, energijo in vire ter omogočimo nadaljevanje ali visoko
stopnjo doseženih rezultatov v prihodnosti.
Odločanje managerjev
Odločanje je pomemben sestavni del nalog in vlog managerjev v vsaki orga-
nizaciji – urejanje zadev (angl. problem solving) in odločanje (angl. decision
making) v organizaciji sta glavni nalogi managerjev (Boddy 2008; Forslund
2009; Armstrong 2009; Certo in Certo 2012; Robbins in Coulter 2012;
Daft 2012a; Schermerhorn 2012; Robbins in Judge 2013; Huczynski in Bu-
chanan 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014).
Zadeve so odprte težave, o katerih se manager odloča, urejanje zadev
pa je spoznanje težav in iskanje razrešitev (Kralj 2005, 277). Urejanje zadev
in odločanje je tako ustvarjalen in dinamičen proces – proces, ki je usmer-
jen k smotrom in ciljem ter k izidom (Kralj 2005, 15).
Schermerhorn in Wright (2011, 395) odločanje opredelita kot proces,
ki se začne z identifikacijo težave in konča z evalvacijo izvedenih razrešitev.
Williamsova (2006, 169) odločanje opredeli kot temeljni del nalog in
vlog managerjev – dobri podatki, informacije, znanje in modrost so po nje-
