Page 66 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

jnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti

− panožno (produktna, prostorska ipd.) strukturo: decentralizirana
struktura po programih (dejavnostih, produktih, lokacijah), znot-
raj katere so organizirane temeljne poslovne funkcije, skupno pa
so organizirane tiste funkcije, ki so skupne vsem programom;

− projektno strukturo: organizira se v sklopu velikih projektov za
čas izvajanja projekta, funkcijske ali produktne pristojnosti se do-
deljujejo odgovornemu projektnemu managerju;

− matrično (kombinirano) strukturo: kombinacija funkcijske, pa-
nožne in projektne organiziranosti, ki temelji na večkratni pristoj-
nosti, primerna za organizacije, ki hkrati opravljajo številne manj-
še projekte.

Posamezne prednosti in slabosti osnovnih struktur smo razvrstili v
66 Preglednici 4.

Preglednica 4: Eventualne prednosti in slabosti posameznih osnovnih formalnih struktur.

Vrsta strukture Prednosti Slabosti
Funkcijska struktura
Popoln izkoristek zaposlenih, struktura spod- Težko je določiti odgovornosti npr. za obvla-
Panožna struktura buja razvoj posameznih spretnosti, funkcijs- dovanje stroškov, kakovost izdelka ali storitve,
Projektna struktura ki strokovnjaki so dobri v reševanju tehničnih zaposleni težko pridobijo izkušnje na dru-
Matrična struktura težav, karierna pot je mogoča v okviru posa- gih področjih.
mezne funkcije.

Boljša koordinacija vseh funkcij, povečana

odgovornost za npr. izdelek in njegovo do- Nezdravo rivalstvo, draga struktura.
stavo, lažja rast ali zmanjšanje velikosti orga-

nizacije.

Izboljša komunikacijo, sodelovanje in spre- Nesoglasja glede funkcijskih vlog posa-

jemanje odločitev, člani projekta se osebno meznikov v projektu, kakovost rezultatov je

spoznajo med seboj. odvisna od celotne skupine.

Boljša komunikacija, razreševanje težav na Nesoglasja med posameznimi odgovornost-

svojih ravneh. mi, draga struktura.

Vir: povzeto po Schermerhorn 2012, 185–190.

Neformalne strukture organizacijskega sistema
Neformalna struktura predstavlja uveljavljen vzorec interesnih razmerij
med sodelavci podjetja in drugih organizacij, lahko pa tudi vzorec inte-
resnih razmerij med sodelavci podjetja in drugih organizacij ter njihovi-
mi vplivnimi zunanjimi udeleženci (Biloslavo 2008, 222; Certo in Certo
2012, 255). Neformalne strukture je Mintzberg (1983) poimenoval zavez-
ništva. Zavezništva svoje interese (kratkoročne in spremenljive interese, ki
izvirajo iz potreb, ter dolgoročne, ki izhajajo iz vrednot in so del kulture or-
ganizacije) poskušajo uveljaviti v organizaciji (Schermerhorn 2012, 183), s
tem pa ustvarjajo svoja pravila vedenja, ki so v manjšem delu formalizirana