Page 67 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Organizacijski sistem in inoviranje
(npr. sindikati), v večjem delu pa neformalizirana in zato tudi malo vidna
(Biloslavo 2008, 222) – Preglednica 5.
Interesi neformalnih struktur se lahko kažejo kot (Biloslavo 2008,
223):
− posebni interesi skupin: npr. štabnih enot, linijskih enot, kot na-
sprotja med funkcijami v organizaciji in enotami v organizaciji;
− osebni interesi posameznikov/zaposlenih v organizaciji: emocio-
nalni, intimni, skriti, osebni ipd.;
− zastopanje interesov zunanjih zavezništev: npr. osebnih interesov
zunaj organizacije, zaradi rušenja organizacije.
Preglednica 5: Neformalne strukture/zavezništva v organizaciji.
Položaj udeležencev Osnova zavezništva Značilnosti zavezništva 67
Nadrejeni in podrejeni. Oblast managementa. Osebno ali posredno uveljavljanje moči položaja.
Sodelavci. Načela in zgledi. Ustvarjanje privrženosti in povezanosti.
Eksperti/strokovnjaki. Znanje in veščine. Obvladovanje nepovezanosti.
Udeleženci. Povezovanje interesov. Izrabljanje osebnih interesov.
Vir: Biloslavo 2008, 223.
Neformalne strukture moč črpajo iz formalne strukture, iz znanja
in veščin, osebnega ugleda in vpliva na posameznike v organizaciji ter si-
nergičnega povezovanja interesov posameznih zavezništev (Mullins 2007,
323; McKee, Kemp in Spence 2012, 321). Razmerja, ki delujejo znotraj ne-
formalnih struktur, lahko delimo na (Johnson, Scholes in Whittington
2005, 471):
− notranja razmerja: izražajo delitev odgovornosti in pristojnosti za
sprejemanje strateških ali drugih odločitev med vršnim manage-
mentom in podrejenimi programskimi enotami (osnovni modeli
notranjih razmerij: strateški management, strateško obvladovanje
in finančno obvladovanje);
− zunanja razmerja: izražajo delitev, ki ga ima podjetje in druga or-
ganizacija s svojimi vplivnimi zunanjimi udeleženci (kupci, doba-
vitelji, podizvajalci ipd.) – strateške povezave, zunanje izvajanje
dejavnosti (zunanji izvajalci), poslovna omrežja.
Zunanja razmerja/zavezništva so lahko pogodbena (na osnovi pogod-
be o poslovnem, proizvodnem, razvojnem, trženjskem ipd. sodelovanju),
lastninska (prva organizacija v drugi pridobi lastninski delež, dve podjetji
skupaj vložita kapital v tretjo organizacijo ipd.) in interesna (npr. državna
uprava, interesna in strokovna združenja ipd.) (Tavčar 2006, 262).
Dubrovski (2004, 123–37) je posamezne strateške povezave razdelil
glede na naslednja merila:
(npr. sindikati), v večjem delu pa neformalizirana in zato tudi malo vidna
(Biloslavo 2008, 222) – Preglednica 5.
Interesi neformalnih struktur se lahko kažejo kot (Biloslavo 2008,
223):
− posebni interesi skupin: npr. štabnih enot, linijskih enot, kot na-
sprotja med funkcijami v organizaciji in enotami v organizaciji;
− osebni interesi posameznikov/zaposlenih v organizaciji: emocio-
nalni, intimni, skriti, osebni ipd.;
− zastopanje interesov zunanjih zavezništev: npr. osebnih interesov
zunaj organizacije, zaradi rušenja organizacije.
Preglednica 5: Neformalne strukture/zavezništva v organizaciji.
Položaj udeležencev Osnova zavezništva Značilnosti zavezništva 67
Nadrejeni in podrejeni. Oblast managementa. Osebno ali posredno uveljavljanje moči položaja.
Sodelavci. Načela in zgledi. Ustvarjanje privrženosti in povezanosti.
Eksperti/strokovnjaki. Znanje in veščine. Obvladovanje nepovezanosti.
Udeleženci. Povezovanje interesov. Izrabljanje osebnih interesov.
Vir: Biloslavo 2008, 223.
Neformalne strukture moč črpajo iz formalne strukture, iz znanja
in veščin, osebnega ugleda in vpliva na posameznike v organizaciji ter si-
nergičnega povezovanja interesov posameznih zavezništev (Mullins 2007,
323; McKee, Kemp in Spence 2012, 321). Razmerja, ki delujejo znotraj ne-
formalnih struktur, lahko delimo na (Johnson, Scholes in Whittington
2005, 471):
− notranja razmerja: izražajo delitev odgovornosti in pristojnosti za
sprejemanje strateških ali drugih odločitev med vršnim manage-
mentom in podrejenimi programskimi enotami (osnovni modeli
notranjih razmerij: strateški management, strateško obvladovanje
in finančno obvladovanje);
− zunanja razmerja: izražajo delitev, ki ga ima podjetje in druga or-
ganizacija s svojimi vplivnimi zunanjimi udeleženci (kupci, doba-
vitelji, podizvajalci ipd.) – strateške povezave, zunanje izvajanje
dejavnosti (zunanji izvajalci), poslovna omrežja.
Zunanja razmerja/zavezništva so lahko pogodbena (na osnovi pogod-
be o poslovnem, proizvodnem, razvojnem, trženjskem ipd. sodelovanju),
lastninska (prva organizacija v drugi pridobi lastninski delež, dve podjetji
skupaj vložita kapital v tretjo organizacijo ipd.) in interesna (npr. državna
uprava, interesna in strokovna združenja ipd.) (Tavčar 2006, 262).
Dubrovski (2004, 123–37) je posamezne strateške povezave razdelil
glede na naslednja merila:
