Page 72 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
urejena razmerja med posameznimi udeleženci v procesih in nosilci pot-
rebnih nalog (Jeston in Nelis 2008a, 27).
Kakovost in management kakovosti poslovnih procesov
Potreba po izboljševanju poslovnih procesov je pogojena s pomembnimi
spremembami v okolju delovanja organizacije (krajšanje življenjskih ciklov
izdelkov, povečane zahteve kupcev/odjemalcev, globalizacija poslovanja
ipd.), ki »pritiskajo« na organizacije v smeri doseganja večje prilagodlji-
vosti in zadovoljevanja potreb kupcev/uporabnikov in krajšanja »časa« v
vseh poslovnih procesih. Pomembno vlogo pri tem igra obvladovanje ka-
kovosti.
Obstaja veliko opredelitev kakovosti (angl. quality), zato je pomembno,
da razumemo različne perspektive, s katerih lahko gledamo na kakovost
72 (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 65). Piskar in Dolinšek (2006,
35–6) menita, da kakovost za različne ljudi lahko pomeni različno:
− V tehničnem smislu se lahko nanaša na karakteristike produkta
(izdelka ali storitve) ali pa se nanaša na produkt, ki je brez napak.
− Kakovost je lahko povezana s ceno in stroški.
− Kakovost se lahko ocenjuje glede na kakovost oblike produkta
(zunanji videz, funkcionalnost, trajnost, jamstvo, varnost in ne-
škodljivost za okolje).
− Kakovost se lahko definira kot stopnjo, v kateri skupek karakteri-
stik izpolnjuje zahteve npr. ISO standarda (slaba, odlična, dobra
kakovost).
− Kakovost se lahko definira kot brezhibnost, ustreznost namenu,
stopnja odličnosti ipd.
Crosby (1990, 17–21) kakovost proizvoda opredeljuje kot usklajenost z
zahtevami kupcev/porabnikov tega proizvoda. Po mnenju Crosbyja (1990)
težave s kakovostjo proizvoda ne nastanejo zaradi zaposlenih, ampak za-
radi managementa, saj so managerji tisti, ki dajejo zaposlenim navodila za
delo in le ti lahko odpravijo vzroke morebitnih težav.
Garvin (1991, 3–7) podaja pet definicij kakovosti, in sicer:
− »Kakovost je lahko sinonim za odličnost, ki je univerzalno prepo-
znavna« (omenjena opredelitev je v praksi neuporabna).
− »Kakovost je s stališča proizvoda opredeljena kot količina sestavin
ali lastnosti, ki jih ima proizvod« (omenjena opredelitev ima dve
slabosti: povezanosti med količino sestavin in kakovostjo proizvo-
da ni ter kakovost proizvoda je omejena z estetsko opredelitvijo
posameznika).
urejena razmerja med posameznimi udeleženci v procesih in nosilci pot-
rebnih nalog (Jeston in Nelis 2008a, 27).
Kakovost in management kakovosti poslovnih procesov
Potreba po izboljševanju poslovnih procesov je pogojena s pomembnimi
spremembami v okolju delovanja organizacije (krajšanje življenjskih ciklov
izdelkov, povečane zahteve kupcev/odjemalcev, globalizacija poslovanja
ipd.), ki »pritiskajo« na organizacije v smeri doseganja večje prilagodlji-
vosti in zadovoljevanja potreb kupcev/uporabnikov in krajšanja »časa« v
vseh poslovnih procesih. Pomembno vlogo pri tem igra obvladovanje ka-
kovosti.
Obstaja veliko opredelitev kakovosti (angl. quality), zato je pomembno,
da razumemo različne perspektive, s katerih lahko gledamo na kakovost
72 (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 65). Piskar in Dolinšek (2006,
35–6) menita, da kakovost za različne ljudi lahko pomeni različno:
− V tehničnem smislu se lahko nanaša na karakteristike produkta
(izdelka ali storitve) ali pa se nanaša na produkt, ki je brez napak.
− Kakovost je lahko povezana s ceno in stroški.
− Kakovost se lahko ocenjuje glede na kakovost oblike produkta
(zunanji videz, funkcionalnost, trajnost, jamstvo, varnost in ne-
škodljivost za okolje).
− Kakovost se lahko definira kot stopnjo, v kateri skupek karakteri-
stik izpolnjuje zahteve npr. ISO standarda (slaba, odlična, dobra
kakovost).
− Kakovost se lahko definira kot brezhibnost, ustreznost namenu,
stopnja odličnosti ipd.
Crosby (1990, 17–21) kakovost proizvoda opredeljuje kot usklajenost z
zahtevami kupcev/porabnikov tega proizvoda. Po mnenju Crosbyja (1990)
težave s kakovostjo proizvoda ne nastanejo zaradi zaposlenih, ampak za-
radi managementa, saj so managerji tisti, ki dajejo zaposlenim navodila za
delo in le ti lahko odpravijo vzroke morebitnih težav.
Garvin (1991, 3–7) podaja pet definicij kakovosti, in sicer:
− »Kakovost je lahko sinonim za odličnost, ki je univerzalno prepo-
znavna« (omenjena opredelitev je v praksi neuporabna).
− »Kakovost je s stališča proizvoda opredeljena kot količina sestavin
ali lastnosti, ki jih ima proizvod« (omenjena opredelitev ima dve
slabosti: povezanosti med količino sestavin in kakovostjo proizvo-
da ni ter kakovost proizvoda je omejena z estetsko opredelitvijo
posameznika).
