Page 75 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Organizacijski sistem in inoviranje 75
pak je mogoče z dobro konstruiranim proizvodom, z natančno
določenimi postopki izdelave, z izborom dobaviteljev, ki so spo-
sobni zagotoviti visoko kakovost vhodnih komponent/materialov,
z usposobljenimi zaposlenimi ipd.;
− v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja: skrb za kakovost se prenese na
celotni management (nižji, srednji in vršni management);
− v 90-ih letih 20. stoletja: prihodnost so inovativne organizacije, ki
so se sposobne prilagajati, so učinkovite in ustvarjalne;
− po letu 2000: prihodnost so trgu prilegajoče se organizacije, z vi-
soko stopnjo zavzetosti za delo, visoko stopnjo inovativnosti,
ustvarjalnosti in sodelovanja med zaposlenimi.
Obvladovanje kakovosti skozi zgodovino ni bilo vedno v domeni ma-
nagementa, ampak se je vzporedno razvijalo kot ločena disciplina (Piskar
in Dolinšek 2006, 43). V 90-ih letih 20. stoletja se poslovni management in
management kakovosti združita (prav tam). Management kakovosti tako
združuje vse funkcije managementa (planiranje, organiziranje, vodenje,
nadziranje) s kakovostjo v ospredju – je t. i. sistemski pristop obvladovanja
kakovosti (Summers 2008; Goetsch in Davis 2012; Pyzdek in Keller 2012;
Rusjan 2013) – sodelovanje/povezava posameznih poslovnih funkcij, ki so-
delujejo pri zagotavljanju kakovosti (Rusjan 2013, 494).
Pristopi obvladovanja kakovosti poslovnih procesov
Management celovite kakovosti – TQM
Management naj bi v organizaciji ustvaril filozofijo, ki spodbuja stalne iz-
boljšave, spodbuja inovativnost in zavedanje vseh zaposlenih v organizaciji,
da so soodgovorni za kakovosten izdelek, storitev ali proces (Schermerhorn
in Wright 2011, 515). Ta vpliv managerja na kakovost imenujemo manage-
ment celovite kakovosti – TQM (angl. total quality management) – mana-
gement celovite kakovosti pomeni razviti, načrtovati, proizvajati in servi-
sirati kakovostne izdelke in storitve, ki so ekonomični, uporabni in vedno
zadovoljujejo kupca oziroma porabnika (Ishikawa 1989, 48), prav tako
pa zahteva stalno medsebojno sodelovanje med »izdelavnim« sistemom,
kupci in drugimi poslovnimi funkcijami v organizaciji (Decenzo, Robbins
in Verhulst 2010, 18; Rusjan 2013, 495). Management celovite kakovosti
TQM je tako celovit sistemski pristop (ustrezno sodelovanje vseh zaposle-
nih) in sestavni del poslovne strategije organizacije (Unterlechner, Meško
Štok in Markič 2009, 75; Richards 2012, 36).
Številne raziskave (Terziovski in Samson 2000; Hendricks in Singhal
2001; Bou Llusar, Escrig Tena in Puig 2001; Ehigie in McAndrew 2005;
pak je mogoče z dobro konstruiranim proizvodom, z natančno
določenimi postopki izdelave, z izborom dobaviteljev, ki so spo-
sobni zagotoviti visoko kakovost vhodnih komponent/materialov,
z usposobljenimi zaposlenimi ipd.;
− v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja: skrb za kakovost se prenese na
celotni management (nižji, srednji in vršni management);
− v 90-ih letih 20. stoletja: prihodnost so inovativne organizacije, ki
so se sposobne prilagajati, so učinkovite in ustvarjalne;
− po letu 2000: prihodnost so trgu prilegajoče se organizacije, z vi-
soko stopnjo zavzetosti za delo, visoko stopnjo inovativnosti,
ustvarjalnosti in sodelovanja med zaposlenimi.
Obvladovanje kakovosti skozi zgodovino ni bilo vedno v domeni ma-
nagementa, ampak se je vzporedno razvijalo kot ločena disciplina (Piskar
in Dolinšek 2006, 43). V 90-ih letih 20. stoletja se poslovni management in
management kakovosti združita (prav tam). Management kakovosti tako
združuje vse funkcije managementa (planiranje, organiziranje, vodenje,
nadziranje) s kakovostjo v ospredju – je t. i. sistemski pristop obvladovanja
kakovosti (Summers 2008; Goetsch in Davis 2012; Pyzdek in Keller 2012;
Rusjan 2013) – sodelovanje/povezava posameznih poslovnih funkcij, ki so-
delujejo pri zagotavljanju kakovosti (Rusjan 2013, 494).
Pristopi obvladovanja kakovosti poslovnih procesov
Management celovite kakovosti – TQM
Management naj bi v organizaciji ustvaril filozofijo, ki spodbuja stalne iz-
boljšave, spodbuja inovativnost in zavedanje vseh zaposlenih v organizaciji,
da so soodgovorni za kakovosten izdelek, storitev ali proces (Schermerhorn
in Wright 2011, 515). Ta vpliv managerja na kakovost imenujemo manage-
ment celovite kakovosti – TQM (angl. total quality management) – mana-
gement celovite kakovosti pomeni razviti, načrtovati, proizvajati in servi-
sirati kakovostne izdelke in storitve, ki so ekonomični, uporabni in vedno
zadovoljujejo kupca oziroma porabnika (Ishikawa 1989, 48), prav tako
pa zahteva stalno medsebojno sodelovanje med »izdelavnim« sistemom,
kupci in drugimi poslovnimi funkcijami v organizaciji (Decenzo, Robbins
in Verhulst 2010, 18; Rusjan 2013, 495). Management celovite kakovosti
TQM je tako celovit sistemski pristop (ustrezno sodelovanje vseh zaposle-
nih) in sestavni del poslovne strategije organizacije (Unterlechner, Meško
Štok in Markič 2009, 75; Richards 2012, 36).
Številne raziskave (Terziovski in Samson 2000; Hendricks in Singhal
2001; Bou Llusar, Escrig Tena in Puig 2001; Ehigie in McAndrew 2005;
