Page 73 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
Organizacijski sistem in inoviranje 73
− Kakovost s stališča uporabnika je opredeljena kot primernost za
uporabo« (omenjena opredelitev je usklajena z zahtevami kupcev
in uporabnikov in nasprotuje uporabi drugega razumevanja kako-
vosti).
− Kakovost s stališča vrednosti je opredeljena v skladu s ceno in stro-
ški« (subjektivna opredelitev kakovosti, brez jasno določenih mej
kakovosti).
− Kakovost s stališča izdelave je opredeljena kot usklajenost s specifika-
cijami, ki opisujejo proizvod oziroma storitev ter pravilno izdelavo
že prvič« (opredelitev zanemarja povezavo z zahtevami kupcev in
uporabnikov).
Gilles (1992, 20–4) opredeljuje kakovost neposredno in jo razlaga na
naslednji način:
− Kakovost ni absolutna: v naravi ne obstaja absolutna ničla kakovo-
sti in ne merska lestvica kakovosti, zato se kakovosti ne da izmeri-
ti.
− Kakovost je večdimenzionalna: kvantitativni način opredelitve ka-
kovosti, vendar pa določenih dejavnikov ni mogoče meriti ali pa
jih je težko.
− Kakovost je odvisna od omejitev: med omejitve se štejejo cena, stro-
ški vzdrževanja, čas, orodje.
Vujoševič (1992, 25) kakovost opredeli kot »zbir vseh lastnosti in zna-
čilnosti izdelka ali storitve, ki se nanašajo na njihovo zmožnost, da zadovo-
ljijo postavljene ali neposredno izražene cilje«.
Deming (2002) kakovost opredeli kot tisto, kar zahteva in potrebuje
kupec. Markič (2003, 163) je mnenja, da naj bi za kakovost izdelkov in sto-
ritev, poleg upoštevanja zahtev kupcev, bilo treba kar najsodobneje organi-
zirati proizvodne procese po vseh hierarhičnih ravneh organizacije.
Bukovec (2008, 127) definira kakovost kot » razmerje med zahteva-
mi in dejanskimi rezultati, kot razliko med tem, kar pričakujemo, in tis-
tim, kar dobimo.«
Po mnenju Unterlechner, Meško Štok in Markič (2009, 81) je kakovost
»koncept, ki razmerje med pričakovanji in rezultati izraža v kakovosti«.
Rusjan (2013, 490) skupne lastnosti kakovosti razdeli na:
− tehnološko kakovost: trdnost, natančnost ipd.;
− psihološko kakovost: okus, vonj, slog, videz ipd.;
− časovno orientirano kakovost: razpoložljivost, zanesljivost ipd.;
− etično kakovost: prijaznost, poštenost ipd.;
− Kakovost s stališča uporabnika je opredeljena kot primernost za
uporabo« (omenjena opredelitev je usklajena z zahtevami kupcev
in uporabnikov in nasprotuje uporabi drugega razumevanja kako-
vosti).
− Kakovost s stališča vrednosti je opredeljena v skladu s ceno in stro-
ški« (subjektivna opredelitev kakovosti, brez jasno določenih mej
kakovosti).
− Kakovost s stališča izdelave je opredeljena kot usklajenost s specifika-
cijami, ki opisujejo proizvod oziroma storitev ter pravilno izdelavo
že prvič« (opredelitev zanemarja povezavo z zahtevami kupcev in
uporabnikov).
Gilles (1992, 20–4) opredeljuje kakovost neposredno in jo razlaga na
naslednji način:
− Kakovost ni absolutna: v naravi ne obstaja absolutna ničla kakovo-
sti in ne merska lestvica kakovosti, zato se kakovosti ne da izmeri-
ti.
− Kakovost je večdimenzionalna: kvantitativni način opredelitve ka-
kovosti, vendar pa določenih dejavnikov ni mogoče meriti ali pa
jih je težko.
− Kakovost je odvisna od omejitev: med omejitve se štejejo cena, stro-
ški vzdrževanja, čas, orodje.
Vujoševič (1992, 25) kakovost opredeli kot »zbir vseh lastnosti in zna-
čilnosti izdelka ali storitve, ki se nanašajo na njihovo zmožnost, da zadovo-
ljijo postavljene ali neposredno izražene cilje«.
Deming (2002) kakovost opredeli kot tisto, kar zahteva in potrebuje
kupec. Markič (2003, 163) je mnenja, da naj bi za kakovost izdelkov in sto-
ritev, poleg upoštevanja zahtev kupcev, bilo treba kar najsodobneje organi-
zirati proizvodne procese po vseh hierarhičnih ravneh organizacije.
Bukovec (2008, 127) definira kakovost kot » razmerje med zahteva-
mi in dejanskimi rezultati, kot razliko med tem, kar pričakujemo, in tis-
tim, kar dobimo.«
Po mnenju Unterlechner, Meško Štok in Markič (2009, 81) je kakovost
»koncept, ki razmerje med pričakovanji in rezultati izraža v kakovosti«.
Rusjan (2013, 490) skupne lastnosti kakovosti razdeli na:
− tehnološko kakovost: trdnost, natančnost ipd.;
− psihološko kakovost: okus, vonj, slog, videz ipd.;
− časovno orientirano kakovost: razpoložljivost, zanesljivost ipd.;
− etično kakovost: prijaznost, poštenost ipd.;
