Page 74 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 74
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
− pogodbeno določeno kakovost: rok dobave, garancija ipd.
Če povzamemo, ugotovimo, da ne obstaja samo ena definicija kakovo-
sti. Kakovost se nenehno spreminja in je sinteza merljivih in nemerljivih
dejavnikov proizvoda (izdelka, storitve), ki izpolnjujejo pričakovanja kup-
cev ali končnih uporabnikov (ali proizvajalcev/ponudnikov – odvisno od
smeri pogleda) tega proizvoda.
Pot do doseganja kakovosti si sledi po naslednjem zaporedju (Unter-
lechner, Meško Štok in Markič 2009, 68): 1. doseči usklajenost s standardi
kakovosti; 2. doseči kakovost produkta, ki ustreza kupcu; 3. doseči nizke
stroške (ne)kakovosti produkta in 4. zadovoljiti še neizražene želje kupcev.
Med sestavine kakovosti poslovanja Kralj (2005, 199) razvršča:
− učinkovitost organizacije;
74 − produktivnost organizacije (produktivnost delovnih sredstev,
produktivnost dela);
− uspešnost organizacije (tržnost, prožnost);
− uspeh (donosnost, tržna vrednost) in ugled (urejenost, uglednost)
organizacije;
− tržnost organizacije (prilagodljivost, vpliv na trg);
− prožnost organizacije (sposobnost odziva in vpliv na tržno, gospo-
darsko, mednarodno, državno, zdravstveno, kulturno ipd. okolje
in dejavnike v teh okoljih).
Dojemanje kakovosti se je skozi zgodovino nenehno spreminjalo – od-
visno je bilo od gospodarskega okolja v družbi, razvoja tehnologije in or-
ganizacijskih znanj. Razvoj pogleda na kakovost lahko razdelimo na na-
slednja obdobja (Meško Štok 2003; Rusjan 2013):
− do konca 19. stoletja: v času manufakturnega načina proizvajanja
izdelkov je bila skrb za kakovost na izvajalski ravni;
− na začetku 20. stoletja: pojavljati se je začel sodobnejši način pro-
izvodnje izdelkov, nadzor kakovosti se je opravil z inšpekcijo do-
končanih proizvodov (dokončane proizvode je pregledala služba
kontrole kakovosti);
− med prvo svetovno vojno: količina proizvedenih izdelkov se je
znatno povečala - kakovost izdelka je bila odvisna od nadzora;
− po drugi svetovni vojni: proizvedene so bile prevelike količine iz-
delkov, nadzor kakovosti se je opravil z uporabo statističnih me-
tod za obvladovanje procesov izdelave;
− v 60-ih letih 20. stoletja: skrb za nadzor kakovosti se porazdeli po
celotnem operativnem procesu organizacije – preprečevanje na-
− pogodbeno določeno kakovost: rok dobave, garancija ipd.
Če povzamemo, ugotovimo, da ne obstaja samo ena definicija kakovo-
sti. Kakovost se nenehno spreminja in je sinteza merljivih in nemerljivih
dejavnikov proizvoda (izdelka, storitve), ki izpolnjujejo pričakovanja kup-
cev ali končnih uporabnikov (ali proizvajalcev/ponudnikov – odvisno od
smeri pogleda) tega proizvoda.
Pot do doseganja kakovosti si sledi po naslednjem zaporedju (Unter-
lechner, Meško Štok in Markič 2009, 68): 1. doseči usklajenost s standardi
kakovosti; 2. doseči kakovost produkta, ki ustreza kupcu; 3. doseči nizke
stroške (ne)kakovosti produkta in 4. zadovoljiti še neizražene želje kupcev.
Med sestavine kakovosti poslovanja Kralj (2005, 199) razvršča:
− učinkovitost organizacije;
74 − produktivnost organizacije (produktivnost delovnih sredstev,
produktivnost dela);
− uspešnost organizacije (tržnost, prožnost);
− uspeh (donosnost, tržna vrednost) in ugled (urejenost, uglednost)
organizacije;
− tržnost organizacije (prilagodljivost, vpliv na trg);
− prožnost organizacije (sposobnost odziva in vpliv na tržno, gospo-
darsko, mednarodno, državno, zdravstveno, kulturno ipd. okolje
in dejavnike v teh okoljih).
Dojemanje kakovosti se je skozi zgodovino nenehno spreminjalo – od-
visno je bilo od gospodarskega okolja v družbi, razvoja tehnologije in or-
ganizacijskih znanj. Razvoj pogleda na kakovost lahko razdelimo na na-
slednja obdobja (Meško Štok 2003; Rusjan 2013):
− do konca 19. stoletja: v času manufakturnega načina proizvajanja
izdelkov je bila skrb za kakovost na izvajalski ravni;
− na začetku 20. stoletja: pojavljati se je začel sodobnejši način pro-
izvodnje izdelkov, nadzor kakovosti se je opravil z inšpekcijo do-
končanih proizvodov (dokončane proizvode je pregledala služba
kontrole kakovosti);
− med prvo svetovno vojno: količina proizvedenih izdelkov se je
znatno povečala - kakovost izdelka je bila odvisna od nadzora;
− po drugi svetovni vojni: proizvedene so bile prevelike količine iz-
delkov, nadzor kakovosti se je opravil z uporabo statističnih me-
tod za obvladovanje procesov izdelave;
− v 60-ih letih 20. stoletja: skrb za nadzor kakovosti se porazdeli po
celotnem operativnem procesu organizacije – preprečevanje na-
