Page 76 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
El Shenawy, Baker in Lemak 2007; Gimenez-Espin, Jiménez-Jiménez in
Martínez-Costa 2013) potrjujejo TQM kot večdimenzionalni koncept in
kot »orodje« za management, ki organizacijam zagotavlja konkurenčno
prednost in jim omogoča dosegati višje dobičke. Posamezne dimenzije
TQM je mogoče razdeliti v dve skupini, in sicer v tehnične vidike manage-
menta celovite kakovosti ali t. i. »trde« vidike (npr. regulacijske tehnike,
posamezna statistična orodja za nadzor kakovosti) in neopredmetne ali t. i.
»mehke« vidike managementa celovite kakovosti (organizacijske sposob-
nosti, kultura organizacije, zavezanost managementa, »odprtost« organi-
zacije, timsko delo ipd.) (Bou Llusar, Escrig Tena in Puig 2001; Fotopoulos
in Psomas 2009). Splošna ugotovitev številnih raziskovalcev (Terziovski in
Samson 2000; Hendricks in Singhal 2001; Bou Llusar, Escrig Tena in Puig
2001; Ehigie in McAndrew 2005; El Shenawy, Baker in Lemak 2007; Fo-
76 topoulos in Psomas 2009) je, da so najvplivnejše prav dimenzije TQM, ki
spadajo v t. i. »mehke« vidike managementa celovite kakovosti.
Rusjan (2013, 501–2) med načela managementa celovite kakovosti
TQM šteje:
− usmerjenost h kupcu;
− management (management postavi cilje kakovosti ter poskrbi, da
vrednote organizacije odražajo načela kakovosti, management v
povezavi s kakovostjo daje zgled vsem zaposlenim);
− neprekinjeno izboljševanje;
− vključevanje vseh zaposlenih;
− odločanje na podlagi dejstev;
− partnerski odnos z dobavitelji (dolgoročno sodelovanje, izmenjava
informacij).
Vsak produkt je po načelih TQM tako rezultat enega ali več procesov
– najboljši način izboljšanja kakovosti produkta je tako izboljšati proces
(Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 75). Po mnenju Unterlechner,
Meško Štok in Markič (2009, 75) ni »pravega« modela zasnove in vpeljave
managementa celovite kakovosti TQM v organizacijo – analize organiza-
cij (Marolt in Gomišček 2005), ki so z vpeljavo managementa celovite ka-
kovosti TQM dosegla pozitivne rezultate, pa je moč razbrati naslednje po-
zitivne učinke vpeljave:
− timsko naravnana struktura organizacije,
− zadovoljstvo kupcev oziroma končnih porabnikov,
− nenehno izboljševanje poslovnih procesov,
− učinkovit management,
− izobraževanje zaposlenih in medsebojno sodelovanje zaposlenih,
El Shenawy, Baker in Lemak 2007; Gimenez-Espin, Jiménez-Jiménez in
Martínez-Costa 2013) potrjujejo TQM kot večdimenzionalni koncept in
kot »orodje« za management, ki organizacijam zagotavlja konkurenčno
prednost in jim omogoča dosegati višje dobičke. Posamezne dimenzije
TQM je mogoče razdeliti v dve skupini, in sicer v tehnične vidike manage-
menta celovite kakovosti ali t. i. »trde« vidike (npr. regulacijske tehnike,
posamezna statistična orodja za nadzor kakovosti) in neopredmetne ali t. i.
»mehke« vidike managementa celovite kakovosti (organizacijske sposob-
nosti, kultura organizacije, zavezanost managementa, »odprtost« organi-
zacije, timsko delo ipd.) (Bou Llusar, Escrig Tena in Puig 2001; Fotopoulos
in Psomas 2009). Splošna ugotovitev številnih raziskovalcev (Terziovski in
Samson 2000; Hendricks in Singhal 2001; Bou Llusar, Escrig Tena in Puig
2001; Ehigie in McAndrew 2005; El Shenawy, Baker in Lemak 2007; Fo-
76 topoulos in Psomas 2009) je, da so najvplivnejše prav dimenzije TQM, ki
spadajo v t. i. »mehke« vidike managementa celovite kakovosti.
Rusjan (2013, 501–2) med načela managementa celovite kakovosti
TQM šteje:
− usmerjenost h kupcu;
− management (management postavi cilje kakovosti ter poskrbi, da
vrednote organizacije odražajo načela kakovosti, management v
povezavi s kakovostjo daje zgled vsem zaposlenim);
− neprekinjeno izboljševanje;
− vključevanje vseh zaposlenih;
− odločanje na podlagi dejstev;
− partnerski odnos z dobavitelji (dolgoročno sodelovanje, izmenjava
informacij).
Vsak produkt je po načelih TQM tako rezultat enega ali več procesov
– najboljši način izboljšanja kakovosti produkta je tako izboljšati proces
(Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 75). Po mnenju Unterlechner,
Meško Štok in Markič (2009, 75) ni »pravega« modela zasnove in vpeljave
managementa celovite kakovosti TQM v organizacijo – analize organiza-
cij (Marolt in Gomišček 2005), ki so z vpeljavo managementa celovite ka-
kovosti TQM dosegla pozitivne rezultate, pa je moč razbrati naslednje po-
zitivne učinke vpeljave:
− timsko naravnana struktura organizacije,
− zadovoljstvo kupcev oziroma končnih porabnikov,
− nenehno izboljševanje poslovnih procesov,
− učinkovit management,
− izobraževanje zaposlenih in medsebojno sodelovanje zaposlenih,
