Page 78 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
− povečanje tržnega deleža in dobičkonosnost ipd.
Piskar in Dolinšek (2006, 47–8) sta prednosti uvajanje sistemov kako-
vosti ISO 9000 razvrstila v štiri skupine, in sicer na:
− »procesni pristop« sistematičnega razpoznavanja, spremljanja in
ravnanja procesov (ključnih in podpornih) v organizaciji s pou-
darkom na njihovih medsebojnih povezavah. Organizacije naj bi s
tem pristopom pridobile čas (krajši čas), bolj zanesljive in predvi-
dljive rezultate, uporaba virov je učinkovitejša (stroški se nižajo);
− večjo združljivost z drugimi sistemi managementa, npr. s stan-
dardom ISO 14000, managementom celovite kakovosti TQM ali
modelom poslovne odličnosti EFQM;
− izrecno poudarjanje in nenehno izboljševanje poslovnih procesov
78 (stalen cilj organizacij): organizacije naj bi pridobile pravočasne,
utememeljene in pravilne odločitve, večjo sposobnost potrjeva-
nja učinkovitosti preteklih odločitev, večjo sposobnost za kritično
presojo, večjo obvladovanje dokumentov, manjše podvajanje del,
boljše delo ob nižjih stroških ipd.;
− zahtevo po upoštevanju in izpolnjevanju potreb vseh deležnikov
organizacije (zaposlenih, kupcev in uporabnikov, dobaviteljev):
organizacije naj bi s tem pridobile večji tržni delež, večje prihod-
ke, večjo učinkovitost organizacije, večjo lojalnost kupcev ipd.
Mednarodni standard ISO 9001:2008, ki razčlenjuje zahteve za sistem
managementa kakovosti, določa naslednje naloge (Tricker 2013):
− za sistem kakovosti določa kakovost,
− za delovanje vodstva nalaga odgovornost vodstva,
− za ravnanje z viri določa vire,
− za izvajanje osnovne dejavnosti določa realizacijo proizvoda,
− za nadzor določa merjenje, analize in izboljševanje.
Z izpolnitvijo standarda ISO 9001:2008 organizacija pridobi certi-
fikat za sistem managementa kakovosti po ISO 9001. Poudariti pa velja,
da samo formalna pridobitev certifikata za sistem managementa kakovo-
sti še ne zagotavlja večje konkurenčnosti in uspešnosti poslovanja organi-
zacije (McAdam 1999, 238–9; Pivka in Uršič 2001, 7). Raziskovalci (Pivka
2000; Rebernik 2000; Piskar in Dolinšek 2006) so ugotovili tudi določe-
ne slabosti oziroma vrste manjšega vpliva glede na vložek uvedbe certifika-
ta ISO 9001 na uspešnost poslovanja organizacij. Raziskava Pivke (2000,
44–5), ki je ugotavljala vpliv standarda ISO 9001 na konkurenčnost ma-
lih in srednjih slovenskih organizacij, je pokazala, da se je v organizacijah,
− povečanje tržnega deleža in dobičkonosnost ipd.
Piskar in Dolinšek (2006, 47–8) sta prednosti uvajanje sistemov kako-
vosti ISO 9000 razvrstila v štiri skupine, in sicer na:
− »procesni pristop« sistematičnega razpoznavanja, spremljanja in
ravnanja procesov (ključnih in podpornih) v organizaciji s pou-
darkom na njihovih medsebojnih povezavah. Organizacije naj bi s
tem pristopom pridobile čas (krajši čas), bolj zanesljive in predvi-
dljive rezultate, uporaba virov je učinkovitejša (stroški se nižajo);
− večjo združljivost z drugimi sistemi managementa, npr. s stan-
dardom ISO 14000, managementom celovite kakovosti TQM ali
modelom poslovne odličnosti EFQM;
− izrecno poudarjanje in nenehno izboljševanje poslovnih procesov
78 (stalen cilj organizacij): organizacije naj bi pridobile pravočasne,
utememeljene in pravilne odločitve, večjo sposobnost potrjeva-
nja učinkovitosti preteklih odločitev, večjo sposobnost za kritično
presojo, večjo obvladovanje dokumentov, manjše podvajanje del,
boljše delo ob nižjih stroških ipd.;
− zahtevo po upoštevanju in izpolnjevanju potreb vseh deležnikov
organizacije (zaposlenih, kupcev in uporabnikov, dobaviteljev):
organizacije naj bi s tem pridobile večji tržni delež, večje prihod-
ke, večjo učinkovitost organizacije, večjo lojalnost kupcev ipd.
Mednarodni standard ISO 9001:2008, ki razčlenjuje zahteve za sistem
managementa kakovosti, določa naslednje naloge (Tricker 2013):
− za sistem kakovosti določa kakovost,
− za delovanje vodstva nalaga odgovornost vodstva,
− za ravnanje z viri določa vire,
− za izvajanje osnovne dejavnosti določa realizacijo proizvoda,
− za nadzor določa merjenje, analize in izboljševanje.
Z izpolnitvijo standarda ISO 9001:2008 organizacija pridobi certi-
fikat za sistem managementa kakovosti po ISO 9001. Poudariti pa velja,
da samo formalna pridobitev certifikata za sistem managementa kakovo-
sti še ne zagotavlja večje konkurenčnosti in uspešnosti poslovanja organi-
zacije (McAdam 1999, 238–9; Pivka in Uršič 2001, 7). Raziskovalci (Pivka
2000; Rebernik 2000; Piskar in Dolinšek 2006) so ugotovili tudi določe-
ne slabosti oziroma vrste manjšega vpliva glede na vložek uvedbe certifika-
ta ISO 9001 na uspešnost poslovanja organizacij. Raziskava Pivke (2000,
44–5), ki je ugotavljala vpliv standarda ISO 9001 na konkurenčnost ma-
lih in srednjih slovenskih organizacij, je pokazala, da se je v organizacijah,
