Page 79 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Organizacijski sistem in inoviranje 79
ki so prejele omenjeni certifikat, po proučevanih dejavnikih konkurenčnosti
stanje minimalno izboljšalo v primerjavi s stanjem pred pridobitvijo tega cer-
tifikata. Rebernik (2000, 35) je v svoji raziskavi ugotovil, da je ključna sla-
bost standardov ISO 9001 v tem, da ti niso usmerjeni v okolje organizacije
in iskanje novih poslovnih priložnosti. Raziskava Piskar in Dolinšek (2006,
210–12), ki sta jo izvedla leta 2002 na vzorcu 212 organizacij, je pokazala,
da so organizacije s pridobitvijo certifikata ISO 9001 dosegle boljšo kako-
vost na tehnični ravni (npr. urejenost proizvodnje, urejenost tehnoloških
povezav), na poslovni ravni (uspešnost poslovanja) pa je bil zaznan posre-
den vpliv. Zaznati je bilo premajhen vpliv certifikata na proizvodno raven
(pri vplivu na zniževanje materialnih stroškov, stroškov za vzdrževanje de-
lovne opreme, strojev, stroškov delovne sile), finančno raven (pri povečanju
plačilne sposobnosti, rednejšem plačevanju odjemalcev, povečanju dobič-
ka, izboljšanju poslovnih rezultatov), na zadovoljstvo kupcev in kakovost
dobaviteljev (pri vplivu na izboljšanje zadovoljstva dobaviteljev, partner-
skega odnosa) (prav tam).
Model odličnosti EFQM
V letu 1990 je štirinajst vodilnih evropskih organizacij ustanovilo Evrop-
ski sklad za upravljanje kakovosti – angl. European Foundation for Quality
Management (EFQM). Naloga Evropskega sklada za upravljanje kakovosti
je bila ob podpori Evropske organizacije za kakovost (EOQ) in Evropske
komisije (EU-DG III) razviti model za poslovno odličnost EFQM (model
razvit 1991), katerega uporaba naj bi dvignila konkurenčnost v EU (Un-
terlechner, Meško Štok in Markič 2009, 80). Kot osnovo v evropskem mo-
delu odličnosti so posamezne države EU razvile svojo državno nagrado za
kakovost, ki pomeni spodbudo za kakovost na državni ravni (Marolt in
Gomišček 2005, 526).
Evropski model odličnosti EFQM definira pojem odličnost kot izsto-
pajočo prakso v manageriranju organizacije in v doseganju zastavljenih re-
zultatov ter kot zadnjo stopnjo kakovosti, h kateri naj bi stremele organiza-
cije (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 80-81). Od leta 1998 je v
Sloveniji v veljavi Zakon o priznanju RS za poslovno odličnost (ZPPO) –
to priznanje je najvišje državno priznanje organizaciji (v zasebnem ali jav-
nem sektorju) za dosežke s področja kakovosti proizvodov (izdelkov in/ali
storitev) ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativ-
nosti.
ki so prejele omenjeni certifikat, po proučevanih dejavnikih konkurenčnosti
stanje minimalno izboljšalo v primerjavi s stanjem pred pridobitvijo tega cer-
tifikata. Rebernik (2000, 35) je v svoji raziskavi ugotovil, da je ključna sla-
bost standardov ISO 9001 v tem, da ti niso usmerjeni v okolje organizacije
in iskanje novih poslovnih priložnosti. Raziskava Piskar in Dolinšek (2006,
210–12), ki sta jo izvedla leta 2002 na vzorcu 212 organizacij, je pokazala,
da so organizacije s pridobitvijo certifikata ISO 9001 dosegle boljšo kako-
vost na tehnični ravni (npr. urejenost proizvodnje, urejenost tehnoloških
povezav), na poslovni ravni (uspešnost poslovanja) pa je bil zaznan posre-
den vpliv. Zaznati je bilo premajhen vpliv certifikata na proizvodno raven
(pri vplivu na zniževanje materialnih stroškov, stroškov za vzdrževanje de-
lovne opreme, strojev, stroškov delovne sile), finančno raven (pri povečanju
plačilne sposobnosti, rednejšem plačevanju odjemalcev, povečanju dobič-
ka, izboljšanju poslovnih rezultatov), na zadovoljstvo kupcev in kakovost
dobaviteljev (pri vplivu na izboljšanje zadovoljstva dobaviteljev, partner-
skega odnosa) (prav tam).
Model odličnosti EFQM
V letu 1990 je štirinajst vodilnih evropskih organizacij ustanovilo Evrop-
ski sklad za upravljanje kakovosti – angl. European Foundation for Quality
Management (EFQM). Naloga Evropskega sklada za upravljanje kakovosti
je bila ob podpori Evropske organizacije za kakovost (EOQ) in Evropske
komisije (EU-DG III) razviti model za poslovno odličnost EFQM (model
razvit 1991), katerega uporaba naj bi dvignila konkurenčnost v EU (Un-
terlechner, Meško Štok in Markič 2009, 80). Kot osnovo v evropskem mo-
delu odličnosti so posamezne države EU razvile svojo državno nagrado za
kakovost, ki pomeni spodbudo za kakovost na državni ravni (Marolt in
Gomišček 2005, 526).
Evropski model odličnosti EFQM definira pojem odličnost kot izsto-
pajočo prakso v manageriranju organizacije in v doseganju zastavljenih re-
zultatov ter kot zadnjo stopnjo kakovosti, h kateri naj bi stremele organiza-
cije (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 80-81). Od leta 1998 je v
Sloveniji v veljavi Zakon o priznanju RS za poslovno odličnost (ZPPO) –
to priznanje je najvišje državno priznanje organizaciji (v zasebnem ali jav-
nem sektorju) za dosežke s področja kakovosti proizvodov (izdelkov in/ali
storitev) ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativ-
nosti.
