Page 86 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
jnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
Posamično proizvajanje Serijska proizvodnja Množična proizvodnja
Izzivi za man- Terminiranje, obvladovanje oz- Izvedba naročil, ravnanje s Uravnoteženje, oblikovan-
agement kih grl, pospeševanje inovativ- kadri, obvladovanje sezonskih je proizvoda, vzdrževanje, teh-
nosti proizvodov, pridobivan- vplivov. nološka inovativnost, ravnanje
je naročil. s kadri, planiranje zmogljivosti,
uravnavanje materiala.
Vir: Rusjan 2013, 32–6.
Pri izvajanju storitev oziroma uspešnosti storitve so pomembni vtisi in
občutki uporabnika, zato je pomembno, kje potekajo storitve (pri izvajal-
cu, pri uporabniku, na daljavo). Pogosto je izvajalec storitve vključen v upo-
rabo storitve ter jo lahko veš čas nadzoruje (npr. pri različnih IT-progra-
mih) (Kralj 2005; Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Potreba po izboljševanju procesov proizvajanja je pogojena s pomemb-
nimi spremembami v okolju delovanja organizacije (npr. krajšanje življenj-
86 skih ciklov izdelkov in storitev, povečane zahteve kupcev/odjemalcev), ki
»pritiskajo« na organizacije v smeri doseganja večje prilagodljivosti in za-
dovoljevanja potreb kupcev/uporabnikov in krajšanje »časa« v procesih
proizvajanja. Pri tem pomembno vlogo igrata tako kakovost procesov pro-
izvajanja (opredelili smo jih v prejšnjem podpoglavju) kot tudi inoviranje
procesov proizvajanja (opisali jih bomo v naslednjem poglavju).
Inoviranje
Opredelitev pojma inovacij
Namen vsake organizacije je uspešno delovanje, ki se odraža v različnih ob-
likah, odvisno od smotra in cilja organizacije (Boddy 2008; Forslund 2009;
Armstrong 2009; Schermerhorn 2012; Daft 2012b; Robbins in Coulter
2012; Robbins in Judge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014).
Po mnenju Markiča (2004, 15) je za dobre rezultate pomembno premišlje-
no načrtovanje inovacijske politike, predvsem na področju inoviranja pro-
izvodnih in storitvenih procesov, ki posodabljajo in pospešujejo proizvaja-
nje in njihovo konkurenčno prednost.
Inovacija izhaja iz invencije (vsakršno ustvarjalno spoznanje, zamisel
ali dosežek, izhodiščna ideja za novost) (Pretnar 1995, 7; Mulej in Ženko
2002, 7; Likar 2006, 54) – z načrtovano politiko inoviranja naj bi organi-
zacije skrbele za nenehno spreminjanje invencij v inovacije (Rašič in Mar-
kič 2008, 26).
Poznamo različne definicije na temo inovacij in inovacijskih dejavno-
sti. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2014) termin inovacija opre-
deli kot nov pojav, novost. Klasik ekonomske teorije in hkrati začetnik
opredelitve inovacije Schumpeter (1951, 341) meni, da je inovacija tako od-
Posamično proizvajanje Serijska proizvodnja Množična proizvodnja
Izzivi za man- Terminiranje, obvladovanje oz- Izvedba naročil, ravnanje s Uravnoteženje, oblikovan-
agement kih grl, pospeševanje inovativ- kadri, obvladovanje sezonskih je proizvoda, vzdrževanje, teh-
nosti proizvodov, pridobivan- vplivov. nološka inovativnost, ravnanje
je naročil. s kadri, planiranje zmogljivosti,
uravnavanje materiala.
Vir: Rusjan 2013, 32–6.
Pri izvajanju storitev oziroma uspešnosti storitve so pomembni vtisi in
občutki uporabnika, zato je pomembno, kje potekajo storitve (pri izvajal-
cu, pri uporabniku, na daljavo). Pogosto je izvajalec storitve vključen v upo-
rabo storitve ter jo lahko veš čas nadzoruje (npr. pri različnih IT-progra-
mih) (Kralj 2005; Biloslavo 2008; Tavčar 2006).
Potreba po izboljševanju procesov proizvajanja je pogojena s pomemb-
nimi spremembami v okolju delovanja organizacije (npr. krajšanje življenj-
86 skih ciklov izdelkov in storitev, povečane zahteve kupcev/odjemalcev), ki
»pritiskajo« na organizacije v smeri doseganja večje prilagodljivosti in za-
dovoljevanja potreb kupcev/uporabnikov in krajšanje »časa« v procesih
proizvajanja. Pri tem pomembno vlogo igrata tako kakovost procesov pro-
izvajanja (opredelili smo jih v prejšnjem podpoglavju) kot tudi inoviranje
procesov proizvajanja (opisali jih bomo v naslednjem poglavju).
Inoviranje
Opredelitev pojma inovacij
Namen vsake organizacije je uspešno delovanje, ki se odraža v različnih ob-
likah, odvisno od smotra in cilja organizacije (Boddy 2008; Forslund 2009;
Armstrong 2009; Schermerhorn 2012; Daft 2012b; Robbins in Coulter
2012; Robbins in Judge 2013; Evans 2013; Schermerhorn in Wright 2014).
Po mnenju Markiča (2004, 15) je za dobre rezultate pomembno premišlje-
no načrtovanje inovacijske politike, predvsem na področju inoviranja pro-
izvodnih in storitvenih procesov, ki posodabljajo in pospešujejo proizvaja-
nje in njihovo konkurenčno prednost.
Inovacija izhaja iz invencije (vsakršno ustvarjalno spoznanje, zamisel
ali dosežek, izhodiščna ideja za novost) (Pretnar 1995, 7; Mulej in Ženko
2002, 7; Likar 2006, 54) – z načrtovano politiko inoviranja naj bi organi-
zacije skrbele za nenehno spreminjanje invencij v inovacije (Rašič in Mar-
kič 2008, 26).
Poznamo različne definicije na temo inovacij in inovacijskih dejavno-
sti. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2014) termin inovacija opre-
deli kot nov pojav, novost. Klasik ekonomske teorije in hkrati začetnik
opredelitve inovacije Schumpeter (1951, 341) meni, da je inovacija tako od-
