Page 227 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 227
11: Organizacijska klima v slovenskih zdraviliščih 227
Iz preglednice 11.2 vidimo, da imajo v šestih slovenskih zdraviliščih
prihodek na zaposlenega večji od povprečja vseh slovenskih zdravilišč, v
sedmih zdraviliščih pa je prihodek na zaposlenega manjši od povprečja.
V najmanj uspešnem slovenskem zdravilišču je prihodek na zaposlenega
več kot za enkrat manjši kot v najboljših dveh.
Analiza dejavnikov organizacijske klime
Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških orodij Excel in PSPP,
ki je prostokodna različica programa SPSS in je brezplačno dostopna
vsakomur. Omogoča ista opravila kot verzija SPSS. Najprej smo meri-
tve iz vprašalnika razvrstili glede na število apriornih dimenzij (katego-
rij) klime skladno z raziskavo SiOK, in sicer: organiziranost, strokovna
usposobljenost in učenje, odnos do kakovosti, nagrajevanje, notranje ko-
municiranje in informiranje, notranji odnosi, vodenje, pripadnost orga-
nizaciji, poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev, motivacija in zavzetost,
razvoj kariere, inovativnost in iniciativnost, zadovoljstvo pri delu kot po-
sebna kategorija z enajstimi vprašanji, ki meri zadovoljstvo posameznika
z različnimi vidiki njegovega dela.
Z razvrščanjem in urejanjem izidov meritev smo oblikovali frekvenč-
ne porazdelitve meritev tako po posameznih vprašanjih kot skupno po
apriornih kategorijah organizacijske klime. S frekvenčno porazdelitvijo
smo prikazali pogostnost vrednosti, ki jih je zavzela posamezna ocena.
Najvišje povprečne ocene pri vseh dejavnikih smo dobili v zdravili-
ščih, pri katerih smo ugotovili, da imajo največji povprečni letni priho-
dek na zaposlenega. V primeru analize dejavnika organiziranosti vidimo,
da so najboljše ocene v povprečju dali zaposleni v Termah A in Termah B.
Slika 11.1: Organiziranost
Iz preglednice 11.2 vidimo, da imajo v šestih slovenskih zdraviliščih
prihodek na zaposlenega večji od povprečja vseh slovenskih zdravilišč, v
sedmih zdraviliščih pa je prihodek na zaposlenega manjši od povprečja.
V najmanj uspešnem slovenskem zdravilišču je prihodek na zaposlenega
več kot za enkrat manjši kot v najboljših dveh.
Analiza dejavnikov organizacijske klime
Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških orodij Excel in PSPP,
ki je prostokodna različica programa SPSS in je brezplačno dostopna
vsakomur. Omogoča ista opravila kot verzija SPSS. Najprej smo meri-
tve iz vprašalnika razvrstili glede na število apriornih dimenzij (katego-
rij) klime skladno z raziskavo SiOK, in sicer: organiziranost, strokovna
usposobljenost in učenje, odnos do kakovosti, nagrajevanje, notranje ko-
municiranje in informiranje, notranji odnosi, vodenje, pripadnost orga-
nizaciji, poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev, motivacija in zavzetost,
razvoj kariere, inovativnost in iniciativnost, zadovoljstvo pri delu kot po-
sebna kategorija z enajstimi vprašanji, ki meri zadovoljstvo posameznika
z različnimi vidiki njegovega dela.
Z razvrščanjem in urejanjem izidov meritev smo oblikovali frekvenč-
ne porazdelitve meritev tako po posameznih vprašanjih kot skupno po
apriornih kategorijah organizacijske klime. S frekvenčno porazdelitvijo
smo prikazali pogostnost vrednosti, ki jih je zavzela posamezna ocena.
Najvišje povprečne ocene pri vseh dejavnikih smo dobili v zdravili-
ščih, pri katerih smo ugotovili, da imajo največji povprečni letni priho-
dek na zaposlenega. V primeru analize dejavnika organiziranosti vidimo,
da so najboljše ocene v povprečju dali zaposleni v Termah A in Termah B.
Slika 11.1: Organiziranost
