Page 201 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 201
7: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v dobi industrializacije
Drugi tip kmetij po Jamniku je vključeval kmetije, ki so bile vključene
v »denarno gospodarstvo«, to je prevladujoče ali vsaj deloma navezane na
trg. V ta krog lahko uvrstimo srednje (prek 10 ha) in velike kmetije. Te so
bile v prevladujoče razdrobljeni agrarni posestni strukturi maloštevilne.
Bile naj bi nosilec podjetniškega načina gospodarjenja. Jamnik je s svoji-
mi sodbami merilo postavil zelo visoko. V to drugo skupino je tako uvrščal
redke kmečke obrate, saj
taka kmetija zahteva od gospodarja znatno povečano mero splošne
in strokovne izobrazbe, sposobnosti, zmožnosti delitve dela, ra-
cionalizacije, posesti denarja, špekulacijskega duha, podjetnos-
ti, zmožnosti sestavljanja razmeroma kompliciranih gospodarskih
načrtov za čim intenzivnejšo izrabo vseh proizvajalnih možnosti in
sredstev, poznavanje tržne konjunkture, razumevanje in zmožnos-
ti za pridelovanje kakovostno visoko vrednih, lahko in dobro vnov
čljivih dobrin. (Jamnik 1931, 12)
Kljub temu, da je Jamnik navajal dva posplošena in tudi idealizirana
tipa kmetij, dve skrajnosti, pa njegova analiza opozarja na globino ekonom-
skih zadreg kmetijstva in socialnih stisk kmečkega prebivalstva. Naj zopet
ponovimo, da je bilo kar 60 % kmetij tega časa manjših od 5 ha. Donos na
teh kmetijah je bil zelo nizek. Podrobnejša razmerja so razvidna iz tabele.
Tabela 7.1: Ocena povprečnega donosa kmetij v tridesetih letih v dinarjih
Njive Pod 2 ha 2–5 ha 5–10 ha 10–20 ha 20–50 ha Prek 50 ha
Travniki in 1.150 3.700 7.100 10.700 14.000 31.000
pašniki
Vinogradi 240 1.430 2.800 5.300 11.000 41.500
Vrtovi in
sadovnjaki 540 1.246 1.500 1.850 2.020 8.000
Gozd
Skupaj 180 432 750 1.020 1.380 8.000
45 240 420 2.080 5.240 36.600
2.155 7.048 12.570 20.950 33.640 125.100
Vir: Uratnik 1938, 61.
Vse tja do 10 ha je bila donosnost kmetij nizka ob močni razliki med
posameznimi tipi kmetij. Skokovito je začel donos naraščati šele v prime-
ru kmetij, ki so se bližale 10 ha ali pa presegale to velikost. Povednejša in
stvarnejša postane dosežena raven donosnosti kmetij, ko jo postavimo ob
bok povprečni letni delavski plači tega časa. Povprečna delavska plača v
199
Drugi tip kmetij po Jamniku je vključeval kmetije, ki so bile vključene
v »denarno gospodarstvo«, to je prevladujoče ali vsaj deloma navezane na
trg. V ta krog lahko uvrstimo srednje (prek 10 ha) in velike kmetije. Te so
bile v prevladujoče razdrobljeni agrarni posestni strukturi maloštevilne.
Bile naj bi nosilec podjetniškega načina gospodarjenja. Jamnik je s svoji-
mi sodbami merilo postavil zelo visoko. V to drugo skupino je tako uvrščal
redke kmečke obrate, saj
taka kmetija zahteva od gospodarja znatno povečano mero splošne
in strokovne izobrazbe, sposobnosti, zmožnosti delitve dela, ra-
cionalizacije, posesti denarja, špekulacijskega duha, podjetnos-
ti, zmožnosti sestavljanja razmeroma kompliciranih gospodarskih
načrtov za čim intenzivnejšo izrabo vseh proizvajalnih možnosti in
sredstev, poznavanje tržne konjunkture, razumevanje in zmožnos-
ti za pridelovanje kakovostno visoko vrednih, lahko in dobro vnov
čljivih dobrin. (Jamnik 1931, 12)
Kljub temu, da je Jamnik navajal dva posplošena in tudi idealizirana
tipa kmetij, dve skrajnosti, pa njegova analiza opozarja na globino ekonom-
skih zadreg kmetijstva in socialnih stisk kmečkega prebivalstva. Naj zopet
ponovimo, da je bilo kar 60 % kmetij tega časa manjših od 5 ha. Donos na
teh kmetijah je bil zelo nizek. Podrobnejša razmerja so razvidna iz tabele.
Tabela 7.1: Ocena povprečnega donosa kmetij v tridesetih letih v dinarjih
Njive Pod 2 ha 2–5 ha 5–10 ha 10–20 ha 20–50 ha Prek 50 ha
Travniki in 1.150 3.700 7.100 10.700 14.000 31.000
pašniki
Vinogradi 240 1.430 2.800 5.300 11.000 41.500
Vrtovi in
sadovnjaki 540 1.246 1.500 1.850 2.020 8.000
Gozd
Skupaj 180 432 750 1.020 1.380 8.000
45 240 420 2.080 5.240 36.600
2.155 7.048 12.570 20.950 33.640 125.100
Vir: Uratnik 1938, 61.
Vse tja do 10 ha je bila donosnost kmetij nizka ob močni razliki med
posameznimi tipi kmetij. Skokovito je začel donos naraščati šele v prime-
ru kmetij, ki so se bližale 10 ha ali pa presegale to velikost. Povednejša in
stvarnejša postane dosežena raven donosnosti kmetij, ko jo postavimo ob
bok povprečni letni delavski plači tega časa. Povprečna delavska plača v
199
