Page 204 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 204
preživetje in podjetnost
Med tekočimi izdatki izstopajo zlasti stroški za obleko in obutev, ki
so predstavljali kar četrtino vseh izdatkov. Ko k temu prištejemo še dru-
ge izdatke v prehrambne namene, ki so predstavljali polovico v denarju
izraženih izdatkov, ugotovimo, da so stroški zagotavljanja družinske ek-
sistence malemu belokranjskemu kmetu predstavljale kar tri četrtine vseh
izdatkov. Razumljivo je, da so morali nekaj nameniti tudi za proizvodnjo
oz. za nakup modre galice, ki so jo potrebovali v vinogradu. Tako jim je za
druge potrebe ostalo bore malo. Pravzaprav so v tej rubriki presenetljivi kar
visoki izdatki za tobak, ki so v skupnih stroških predstavljali več kot stroški
za sol, razsvetljavo in milo skupaj. Izstopa še naročnina na kmetom namen-
jen časopis Domoljub.
Primerjava dohodkov in izdatkov te kmetije pokaže pasivno bilanco
poslovanja, saj so stroški preživljanja krepko presegali dohodke. Izdatki so
bili kar za tri četrtine višji kot dohodki. Seveda se je ob tem takoj zastav
ljalo vprašanje kritja deficita. Obstajala sta samo dva načina: ali zadolžitev
ali dodatni zaslužek. Obravnavana družina se je poslužila obeh. Z dninami
pri drugih kmetih in z domačo obrtjo so pokrili večino primanjkljaja, pre-
ostanek pa je primaknil gospodarjev brat, kar lahko štejemo za neke vrste
zadolžitev. Primer te kmetije ponazarja, da na takem obratu ni bilo mogo-
če pridelati dovolj niti za lastno prehrano, kaj šele da bi bilo z dohodki mo
goče širiti proizvodnjo. Taka kmetija je bila v perspektivi nujno obsojena na
čedalje večje udejstvovanje izvenkmetijskih panog, ki bi tem ljudem pome-
nile le dopolnilno dejavnost.
Tudi drugi primer je iz Bele Krajine (Pirc 1938, 88–9), le da gre tokrat
za strukturno drugačno kmetijo. Kmetija je skupno obsegala 9 ha, od tega
3 ha njiv, drugo so bili različni tipi zemljišč, pomembnejši so bili vinogra-
di. Kmetija je preživljala sedem oseb, otroci so bili že odrasli in so lahko
pomagali pri delu. Glavni pridelek je bilo vino, druge poljedelske dejavnos-
ti so služile predvsem za zadovoljevanje prehrambnih potreb družine.
Družina se je ukvarjala tudi z živinorejo, imeli so nekaj krav in prašičev.
Skupna vrednost pridelave in prireje je znašala 23.708 dinarjev. Od tega
pridelka so pridelkov (vino, žganje, krompir, fižol) in živali (2 prašiča,
junec) prodali v vrednosti 12.421 dinarjev. K temu dohodku je bilo potrebn o
prišteti še dodatni zaslužek z delom v trsnici v višini 3.600 dinarjev, kar je
pomenilo četrtino čistega dohodka kmetije. Vsekakor je pomemben delež
dohodkov izviral iz dodatne zaposlitve izven kmetije.
Med stroški prevladujejo izdatki za obleko in obutev (skoraj polovica)
ter različni gospodinjski izdatki (sol, petrolej, olje, sladkor, kava, cikorija
202
Med tekočimi izdatki izstopajo zlasti stroški za obleko in obutev, ki
so predstavljali kar četrtino vseh izdatkov. Ko k temu prištejemo še dru-
ge izdatke v prehrambne namene, ki so predstavljali polovico v denarju
izraženih izdatkov, ugotovimo, da so stroški zagotavljanja družinske ek-
sistence malemu belokranjskemu kmetu predstavljale kar tri četrtine vseh
izdatkov. Razumljivo je, da so morali nekaj nameniti tudi za proizvodnjo
oz. za nakup modre galice, ki so jo potrebovali v vinogradu. Tako jim je za
druge potrebe ostalo bore malo. Pravzaprav so v tej rubriki presenetljivi kar
visoki izdatki za tobak, ki so v skupnih stroških predstavljali več kot stroški
za sol, razsvetljavo in milo skupaj. Izstopa še naročnina na kmetom namen-
jen časopis Domoljub.
Primerjava dohodkov in izdatkov te kmetije pokaže pasivno bilanco
poslovanja, saj so stroški preživljanja krepko presegali dohodke. Izdatki so
bili kar za tri četrtine višji kot dohodki. Seveda se je ob tem takoj zastav
ljalo vprašanje kritja deficita. Obstajala sta samo dva načina: ali zadolžitev
ali dodatni zaslužek. Obravnavana družina se je poslužila obeh. Z dninami
pri drugih kmetih in z domačo obrtjo so pokrili večino primanjkljaja, pre-
ostanek pa je primaknil gospodarjev brat, kar lahko štejemo za neke vrste
zadolžitev. Primer te kmetije ponazarja, da na takem obratu ni bilo mogo-
če pridelati dovolj niti za lastno prehrano, kaj šele da bi bilo z dohodki mo
goče širiti proizvodnjo. Taka kmetija je bila v perspektivi nujno obsojena na
čedalje večje udejstvovanje izvenkmetijskih panog, ki bi tem ljudem pome-
nile le dopolnilno dejavnost.
Tudi drugi primer je iz Bele Krajine (Pirc 1938, 88–9), le da gre tokrat
za strukturno drugačno kmetijo. Kmetija je skupno obsegala 9 ha, od tega
3 ha njiv, drugo so bili različni tipi zemljišč, pomembnejši so bili vinogra-
di. Kmetija je preživljala sedem oseb, otroci so bili že odrasli in so lahko
pomagali pri delu. Glavni pridelek je bilo vino, druge poljedelske dejavnos-
ti so služile predvsem za zadovoljevanje prehrambnih potreb družine.
Družina se je ukvarjala tudi z živinorejo, imeli so nekaj krav in prašičev.
Skupna vrednost pridelave in prireje je znašala 23.708 dinarjev. Od tega
pridelka so pridelkov (vino, žganje, krompir, fižol) in živali (2 prašiča,
junec) prodali v vrednosti 12.421 dinarjev. K temu dohodku je bilo potrebn o
prišteti še dodatni zaslužek z delom v trsnici v višini 3.600 dinarjev, kar je
pomenilo četrtino čistega dohodka kmetije. Vsekakor je pomemben delež
dohodkov izviral iz dodatne zaposlitve izven kmetije.
Med stroški prevladujejo izdatki za obleko in obutev (skoraj polovica)
ter različni gospodinjski izdatki (sol, petrolej, olje, sladkor, kava, cikorija
202
