Page 23 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
ouk
Strmčnik (2001) pouk opredeljuje kot sintezni pojem, ki vključuje in označu-
je tri enakovredne temeljne dejavnosti, vezane na delovanje poučujočega
(učitelja) in učečega se (učenca): poučevanje, učenje in vzgajanje (Strmčnik,
2001).
S poukom kot dejavnostjo se vsak posameznik sreča v zgodnjih otroških le-
tih, ob vstopu v šolo. S tem korakom se začne proces uresničevanja človekove
temeljne pravice do vzgoje, izobraževanja, razvoja in uresničevanja samega
sebe. Obenem pa človek hkrati vstopi tudi v družbeno dimenzijo izobraže-
vanja, ki se s prvo, subjektivno individualno, prepleta v dialektičen, zapleten
proces (Kramar, 2009).
Po Kramarju (2009) je pouk namerno, načrtno in organizirano pridobiva-
nje novega znanja in doseganje drugih vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki ima
strukturno osnovo, ki jo tvorijo stalne sestavine, in sicer artikulacija procesa,
procesna usmerjenost in neposredno didaktično delovanje. Pouk tvorita dve
podstrukturi (Kramar, 2009):
– materialna (učni načrt), ki vsebuje cilje, vsebino, čas, didaktično okolje
in sredstva, ter
– procesna, ki zajema operativno procesno usmerjenost, artikulacijo, or-
ganizacijo in predvideno neposredno didaktično delovanje.
Vse strukturne sestavine so po svojih značilnostih, didaktičnih zakonitostih
in zahtevah med seboj povezane v celoto, ki je zaključena in zaprta, vendar
dovolj odprta, dinamična in prilagodljiva, da omogoči sprotno prilagajanje
konkretnim razmeram, v katerih poteka pouk.
Kurikul predstavlja celotno strukturo, ki jo tvorita nosilni strukturni del in
dinamično procesni del (Kramar, 2009).
Kakovost strukturiranosti pouka se kaže v medsebojni skladnosti, ujema-
nju in povezanosti ciljev, vsebine, operativne usmerjenosti in konkretnega
delovanja (Kramar, 2009).
Kot sinonim za pouk se uporablja besedna zveza vzgojno-izobraževalni
proces, s katero se poudarja, da pri pouku potekajo tako vzgojni kot izobra-
ževalni procesi, kjer gre za nameren, načrten in sistematičen proces pridobi-
vanja novega znanja, razvijanja sposobnosti in osebnostnih lastnosti ter raz-
21
Strmčnik (2001) pouk opredeljuje kot sintezni pojem, ki vključuje in označu-
je tri enakovredne temeljne dejavnosti, vezane na delovanje poučujočega
(učitelja) in učečega se (učenca): poučevanje, učenje in vzgajanje (Strmčnik,
2001).
S poukom kot dejavnostjo se vsak posameznik sreča v zgodnjih otroških le-
tih, ob vstopu v šolo. S tem korakom se začne proces uresničevanja človekove
temeljne pravice do vzgoje, izobraževanja, razvoja in uresničevanja samega
sebe. Obenem pa človek hkrati vstopi tudi v družbeno dimenzijo izobraže-
vanja, ki se s prvo, subjektivno individualno, prepleta v dialektičen, zapleten
proces (Kramar, 2009).
Po Kramarju (2009) je pouk namerno, načrtno in organizirano pridobiva-
nje novega znanja in doseganje drugih vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki ima
strukturno osnovo, ki jo tvorijo stalne sestavine, in sicer artikulacija procesa,
procesna usmerjenost in neposredno didaktično delovanje. Pouk tvorita dve
podstrukturi (Kramar, 2009):
– materialna (učni načrt), ki vsebuje cilje, vsebino, čas, didaktično okolje
in sredstva, ter
– procesna, ki zajema operativno procesno usmerjenost, artikulacijo, or-
ganizacijo in predvideno neposredno didaktično delovanje.
Vse strukturne sestavine so po svojih značilnostih, didaktičnih zakonitostih
in zahtevah med seboj povezane v celoto, ki je zaključena in zaprta, vendar
dovolj odprta, dinamična in prilagodljiva, da omogoči sprotno prilagajanje
konkretnim razmeram, v katerih poteka pouk.
Kurikul predstavlja celotno strukturo, ki jo tvorita nosilni strukturni del in
dinamično procesni del (Kramar, 2009).
Kakovost strukturiranosti pouka se kaže v medsebojni skladnosti, ujema-
nju in povezanosti ciljev, vsebine, operativne usmerjenosti in konkretnega
delovanja (Kramar, 2009).
Kot sinonim za pouk se uporablja besedna zveza vzgojno-izobraževalni
proces, s katero se poudarja, da pri pouku potekajo tako vzgojni kot izobra-
ževalni procesi, kjer gre za nameren, načrten in sistematičen proces pridobi-
vanja novega znanja, razvijanja sposobnosti in osebnostnih lastnosti ter raz-
21
