Page 24 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
k
Namen izobraževanja
Subjekti pouka: učitelji in učenci
Strukturne Cilj – namen pouka Procesne
sestavine faze
Odnosi,
Cilji, vsebina, komunikacija, Načrtovanje,
didaktična sredstva, interakcija, avtokra- priprava, izvajanje,
cija, sistemi, meto-
okoliščine, čas verifikacija,
de, oblike vrednotenje
Cilj – rezultat
Slika 3.1 Struktura pouka po Kramarju (povzeto po Kramar, 2009)
vijanja in oblikovanja stvarnih, individualnih, osebnostnih in socialnih kom-
petenc učencev (Kramar, 2009).
Avtor pravi, da obstaja veliko didaktičnih opredelitev, kaj pouk je, vendar
da se le-te med seboj bistveno ne razlikujejo.
Strmčnik je tudi razvil razširjeno in izpopolnjeno strukturo pouka, ki opo-
zarja, da je struktura didaktičnega trikotnika statična in zanemarja druge po-
membne strukturne sestavine. Pri tej strukturi pouka osrednje mesto pripada
učencem, saj je pouk namenjen njim in temu so podrejeni vsi ostali elementi
strukture. Učenci so v središču trikotnika, ki ga tvorijo cilji, ki so nad vsebino
in učno tehnologijo, saj skupaj z učitelji pouk ustvarjajo in uresničujejo. Vse
dejavnike povezuje učitelj, ki upošteva širša antropogena in sociokulturna
izhodišča (Kramar, 2009).
Strmčnik (2010) meni, da je danes v ospredju dinamična podoba pouka,
po kateri je pouk izjemno pestra, večdimenzionalna interakcija najrazličnej-
ših subjektivnih in objektivnih, individualnih in socialnih, snovnih in osebnih
učnih situacij.
V sodobnejši literaturi zasledimo, da avtorji (Mohorič in Rutar Ilc, 2013) na-
mesto strukture pouka uporabljajo besedno zvezo struktura učnih okolij, ki
22
Namen izobraževanja
Subjekti pouka: učitelji in učenci
Strukturne Cilj – namen pouka Procesne
sestavine faze
Odnosi,
Cilji, vsebina, komunikacija, Načrtovanje,
didaktična sredstva, interakcija, avtokra- priprava, izvajanje,
cija, sistemi, meto-
okoliščine, čas verifikacija,
de, oblike vrednotenje
Cilj – rezultat
Slika 3.1 Struktura pouka po Kramarju (povzeto po Kramar, 2009)
vijanja in oblikovanja stvarnih, individualnih, osebnostnih in socialnih kom-
petenc učencev (Kramar, 2009).
Avtor pravi, da obstaja veliko didaktičnih opredelitev, kaj pouk je, vendar
da se le-te med seboj bistveno ne razlikujejo.
Strmčnik je tudi razvil razširjeno in izpopolnjeno strukturo pouka, ki opo-
zarja, da je struktura didaktičnega trikotnika statična in zanemarja druge po-
membne strukturne sestavine. Pri tej strukturi pouka osrednje mesto pripada
učencem, saj je pouk namenjen njim in temu so podrejeni vsi ostali elementi
strukture. Učenci so v središču trikotnika, ki ga tvorijo cilji, ki so nad vsebino
in učno tehnologijo, saj skupaj z učitelji pouk ustvarjajo in uresničujejo. Vse
dejavnike povezuje učitelj, ki upošteva širša antropogena in sociokulturna
izhodišča (Kramar, 2009).
Strmčnik (2010) meni, da je danes v ospredju dinamična podoba pouka,
po kateri je pouk izjemno pestra, večdimenzionalna interakcija najrazličnej-
ših subjektivnih in objektivnih, individualnih in socialnih, snovnih in osebnih
učnih situacij.
V sodobnejši literaturi zasledimo, da avtorji (Mohorič in Rutar Ilc, 2013) na-
mesto strukture pouka uporabljajo besedno zvezo struktura učnih okolij, ki
22
