Page 29 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 29
Dejavniki pouka
– nakazujejo namen in usmerjenost pouka;
– vplivajo na motivacijo in delovanje učencev in učiteljev;
– so izhodišče pri načrtovanju in pripravi pouka;
– služijo kot kriterij za ugotavljanje in presojo učinkovitosti pouka ter
oblikovanje učiteljevih didaktičnih odločitev o njem.
Cilji kažejo splošni namen in smisel izobraževanja, neposredno vplivajo na
vsebino in načine delovanja, to je na konkretne naloge učencev in njihovo
izvajanje. So vezivo pouka od njegovega začetka do konca, ki učence vodi
skozi ves proces (Kramar, 2009).
Pouk je učno-vsebinsko usmerjen, torej je cilj pouka učna vsebina, zato je
vse dogajanje usmerjeno v usvajanje vsebine, ki jo učenci morajo pridobiti
v čim večji meri. To pojmovanje pouka je usmerjeno v zapomnitev obravna-
vane vsebine, ki pa v sedanjih razmerah, ko je znanja vedno več in nenehno
nastaja novo znanje in se obstoječe spreminja, ni ustrezno.
Uveljavila se je učno-ciljna usmerjenost pouka, kjer se težišče z usvajanja
vsebine prenaša na doseganje vzgojno-izobraževalnih učinkov, ki nastajajo
z opravljanjem različnih dejavnosti oziroma nalog pri pouku. Gre za usmer-
jenost pouka v razvoj sposobnosti in osebnih lastnosti ter kompetentnosti
učencev, ne pa v zapomnitev vsebine. Na ta način je pouk učno-ciljno usmer-
jen, pri tem pa cilj ni učna vsebina sama po sebi, ampak pričakovani drugi
učinki pouka, ki jih bodo učenci in učitelji dosegli (Kramar, 2009).
Vsebina izobraževanja je nosilna komponenta pouka, ki predstavlja predmet
učiteljeve in učenčevih dejavnosti pri pouku. Gre za predmet učiteljevega di-
daktičnega delovanja in delovanja učencev, ki skupaj z drugimi komponen-
tami tvori nosilno strukturo pouka. Le-ta je skladno s cilji izobraževanja vna-
prej načrtovana in pripravljena v vzgojno-izobraževalnih programih, učnih
načrtih, učbenikih in drugem gradivu. V vsebino spada tudi vse, kar učitelj
vnaša v pouk. Torej je vsebina kompleksen objekt z didaktičnim potencia-
lom, ki vsebuje izobraževalne in vzgojne vrednosti. Je materialna podlaga,
ki konkretizira cilje, naloge in celoten potek pouka. Strukturirana je z zuna-
nje in z notranje plati, ki se prepletata v didaktično strukuro, saj zunanja stran
vsebine ali snov prehaja v notranjo oziroma postaja vsebina konkretnega po-
uka šele na »relaciji cilj-učenec-metoda« (Strmčnik, 2001), kjer se preoblikuje
v pravo didaktično kategorijo, ki jo učitelj in učenci sproti ustvarjajo (Kramar,
2009).
Vzgojno-izobraževalni program. Kramar (2009) vzgojno-izobraževalni pro-
gram opredeljuje kot temeljni strokovni pedagoško-didaktični konstitutivni
27
– nakazujejo namen in usmerjenost pouka;
– vplivajo na motivacijo in delovanje učencev in učiteljev;
– so izhodišče pri načrtovanju in pripravi pouka;
– služijo kot kriterij za ugotavljanje in presojo učinkovitosti pouka ter
oblikovanje učiteljevih didaktičnih odločitev o njem.
Cilji kažejo splošni namen in smisel izobraževanja, neposredno vplivajo na
vsebino in načine delovanja, to je na konkretne naloge učencev in njihovo
izvajanje. So vezivo pouka od njegovega začetka do konca, ki učence vodi
skozi ves proces (Kramar, 2009).
Pouk je učno-vsebinsko usmerjen, torej je cilj pouka učna vsebina, zato je
vse dogajanje usmerjeno v usvajanje vsebine, ki jo učenci morajo pridobiti
v čim večji meri. To pojmovanje pouka je usmerjeno v zapomnitev obravna-
vane vsebine, ki pa v sedanjih razmerah, ko je znanja vedno več in nenehno
nastaja novo znanje in se obstoječe spreminja, ni ustrezno.
Uveljavila se je učno-ciljna usmerjenost pouka, kjer se težišče z usvajanja
vsebine prenaša na doseganje vzgojno-izobraževalnih učinkov, ki nastajajo
z opravljanjem različnih dejavnosti oziroma nalog pri pouku. Gre za usmer-
jenost pouka v razvoj sposobnosti in osebnih lastnosti ter kompetentnosti
učencev, ne pa v zapomnitev vsebine. Na ta način je pouk učno-ciljno usmer-
jen, pri tem pa cilj ni učna vsebina sama po sebi, ampak pričakovani drugi
učinki pouka, ki jih bodo učenci in učitelji dosegli (Kramar, 2009).
Vsebina izobraževanja je nosilna komponenta pouka, ki predstavlja predmet
učiteljeve in učenčevih dejavnosti pri pouku. Gre za predmet učiteljevega di-
daktičnega delovanja in delovanja učencev, ki skupaj z drugimi komponen-
tami tvori nosilno strukturo pouka. Le-ta je skladno s cilji izobraževanja vna-
prej načrtovana in pripravljena v vzgojno-izobraževalnih programih, učnih
načrtih, učbenikih in drugem gradivu. V vsebino spada tudi vse, kar učitelj
vnaša v pouk. Torej je vsebina kompleksen objekt z didaktičnim potencia-
lom, ki vsebuje izobraževalne in vzgojne vrednosti. Je materialna podlaga,
ki konkretizira cilje, naloge in celoten potek pouka. Strukturirana je z zuna-
nje in z notranje plati, ki se prepletata v didaktično strukuro, saj zunanja stran
vsebine ali snov prehaja v notranjo oziroma postaja vsebina konkretnega po-
uka šele na »relaciji cilj-učenec-metoda« (Strmčnik, 2001), kjer se preoblikuje
v pravo didaktično kategorijo, ki jo učitelj in učenci sproti ustvarjajo (Kramar,
2009).
Vzgojno-izobraževalni program. Kramar (2009) vzgojno-izobraževalni pro-
gram opredeljuje kot temeljni strokovni pedagoško-didaktični konstitutivni
27
