Page 31 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
Učenje
– telesno-zdravstvenem področju: zdravstveno-higienske, biološke, re-
kreativne in vzgojno-izobraževalne naloge;
– intelektualnem področju: informativno-deklarativne, formativno-kon-
strukcijske in samoizobraževalne naloge;
– vrednostnem področju: razvijanje in kultiviranje čustev in vrednot, zlas-
ti socialnih, moralnih vrednot senzitivnosti, kritičnosti in ustvarjalnosti
ter interesov.
Zgoraj omenjene naloge pouka Strmčnik (2001) označuje z »vzgojo v šir-
šem pomenu«.
Tomićeva (2003) pravi, da so naloge pouka trojne, in sicer:
– materialne naloge, kjer gre za pridobivanje znanja, torej usvajanje sis-
tema dejstev in posplošitev, ki izhajajo iz predpisanih učnih vsebin. Pri
tem je pomembno, da ima to znanje aktiven značaj, da spodbuja k ak-
tivnosti in omogoča učencu smotrno delovanje ter praktičen značaj, da
pridobljeno znanje tudi praktično uporablja.
– Funkcionalne naloge, kjer gre za razvijanje učenčeve sposobnosti za
samostojno učenje, za samoizobraževanje. To pomeni, da se z razvija-
njem te sposobnosti učenec usposablja za ustvarjalno uporabo usvo-
jenega znanja.
– Vzgojne naloge pouka, kjer gre za razvijanje sistema vrednot, stališč,
motivov, navad, podobe o sebi in čuta za odgovornost. Da bi učenec
vsestransko razvil svojo osebnost, poleg vsebine prispeva tudi organi-
zacija dela, to so učne oblike in metode.
Učenje
Obstajajo številne definicije učenja. Werner in Hilbert (2006, str. 165) ga de-
finirata tako: »Učenje je spreminjanje zmožnosti za refleksijo in odgovorno
ravnanje s samostojnim obvladovanjem zunanjih spodbud in notranjih im-
pulzov.« Mnenja sta, da je učenje po svoji strukturi revolucionarno, saj učen-
cem omogoča, da se naučijo učenja, kar povečuje možnost učencev za nji-
hovo lastno dejavnost.
Po Barici Marentič Požarnik je učenje lahko znano-neznani pojem, ki ga
poznamo iz številnih lastnih izkušenj. Ljudje, ki se ukvarjajo z izobraževanjem,
ga vsakodnevno uporabljajo pri svojem delu. Zato se na tem mestu pojavlja
zelo pomembno vprašanje – kaj je učenje oziroma kaj je bistvo učenja.
Obstajajo subjektivna in objektivna pojmovanja učenja, ki so naše osebne
ideje. Le-ta so pogosto čustveno in vrednostno obarvana, zato ne povsem
29
– telesno-zdravstvenem področju: zdravstveno-higienske, biološke, re-
kreativne in vzgojno-izobraževalne naloge;
– intelektualnem področju: informativno-deklarativne, formativno-kon-
strukcijske in samoizobraževalne naloge;
– vrednostnem področju: razvijanje in kultiviranje čustev in vrednot, zlas-
ti socialnih, moralnih vrednot senzitivnosti, kritičnosti in ustvarjalnosti
ter interesov.
Zgoraj omenjene naloge pouka Strmčnik (2001) označuje z »vzgojo v šir-
šem pomenu«.
Tomićeva (2003) pravi, da so naloge pouka trojne, in sicer:
– materialne naloge, kjer gre za pridobivanje znanja, torej usvajanje sis-
tema dejstev in posplošitev, ki izhajajo iz predpisanih učnih vsebin. Pri
tem je pomembno, da ima to znanje aktiven značaj, da spodbuja k ak-
tivnosti in omogoča učencu smotrno delovanje ter praktičen značaj, da
pridobljeno znanje tudi praktično uporablja.
– Funkcionalne naloge, kjer gre za razvijanje učenčeve sposobnosti za
samostojno učenje, za samoizobraževanje. To pomeni, da se z razvija-
njem te sposobnosti učenec usposablja za ustvarjalno uporabo usvo-
jenega znanja.
– Vzgojne naloge pouka, kjer gre za razvijanje sistema vrednot, stališč,
motivov, navad, podobe o sebi in čuta za odgovornost. Da bi učenec
vsestransko razvil svojo osebnost, poleg vsebine prispeva tudi organi-
zacija dela, to so učne oblike in metode.
Učenje
Obstajajo številne definicije učenja. Werner in Hilbert (2006, str. 165) ga de-
finirata tako: »Učenje je spreminjanje zmožnosti za refleksijo in odgovorno
ravnanje s samostojnim obvladovanjem zunanjih spodbud in notranjih im-
pulzov.« Mnenja sta, da je učenje po svoji strukturi revolucionarno, saj učen-
cem omogoča, da se naučijo učenja, kar povečuje možnost učencev za nji-
hovo lastno dejavnost.
Po Barici Marentič Požarnik je učenje lahko znano-neznani pojem, ki ga
poznamo iz številnih lastnih izkušenj. Ljudje, ki se ukvarjajo z izobraževanjem,
ga vsakodnevno uporabljajo pri svojem delu. Zato se na tem mestu pojavlja
zelo pomembno vprašanje – kaj je učenje oziroma kaj je bistvo učenja.
Obstajajo subjektivna in objektivna pojmovanja učenja, ki so naše osebne
ideje. Le-ta so pogosto čustveno in vrednostno obarvana, zato ne povsem
29
