Page 33 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
Učenje
Višja pojmovanja se vežejo z globinskim pristopom, usmerjenostjo v globlji
smisel, s pozitivnimi čustvi zadovoljstva ter notranjo, neodvisno motivacijo.
Zato je na tem mestu po Marentič Požarnikovi (2000) izredno pomembno ve-
deti, katera pojmovanja učenja prevladujejo pri učiteljih in katera pri učencih
ter koliko so uzaveščena in usklajena.
Bransford idr. (2006, str. 221) razlikujejo med tremi poglavitnimi smermi v
raziskovanju učenja:
– implicitno učenje in možgani, kjer informacijo usvojimo brez napora in
včasih celo, ne da bi se tega zavedali;
– neformalno učenje, ki poteka v različnih okoljih;
– načrtovano formalno učenje in druge oblike učenja, pri katerih gre
za učenje na podlagi poučevanja, ki poteka v pedagoških okoljih; pri
tej smeri gre po avtorjih za »uporabo znanja o učenju, ki pomaga pri
ustvarjanju načrtov za formalno učenje in druge oblike učenja ter ra-
ziskovanje učinkov, ki jih imajo ti načrti na razvoj teorije«.
Na podlagi zapisanega se moramo učitelji zavedati, da formalno šola-
nje ni edina priložnost za učenje v naši družbi, v kateri so informacijsko-
komunikacijske tehnologije in mediji postali zelo vplivni (de Corte, 2013).
Značilnosti učenja
Unescova uradna definicija učenja se glasi: »Učenje je vsaka sprememba v
vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmo-
žnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju pode-
dovanih vedenjskih vzorcev.«
Po Marentič Požarnikovi ta opredelitev širi področje oziroma vsebino uče-
nja in razmejuje pojem učenja od pojma fiziološke rasti oziroma razvoja, ki
je dedno zasnovan. Tako do učenja pride na osnovi izkušenj, ob interakciji
med človekom in njegovim fizikalnim in socialnim okoljem (Marentič Požar-
nik, 2000).
Pri učenju gre za proces, katerega posledica so adaptivne spremembe v
sistemu. Spremembe, ki so posledica procesa učenja, omogočajo, da ista po-
pulacija rešuje iste naloge hitreje in uspešneje kot pred procesom učenja. Ta
proces transformacije zaradi učenja imenujemo knowledge acquission.
Znanje definiramo kot interpretacijo informacij v obliki podatkov. Lahko ga
pridobimo ali vnaprej ali pa je rezultat učenja. Lahko je napačno ali pravilno,
a nepopolno, itd. Vsak podatek z razlago imamo lahko za znanje (Aberšek,
Flogie in Šverc, 2015).
31
Višja pojmovanja se vežejo z globinskim pristopom, usmerjenostjo v globlji
smisel, s pozitivnimi čustvi zadovoljstva ter notranjo, neodvisno motivacijo.
Zato je na tem mestu po Marentič Požarnikovi (2000) izredno pomembno ve-
deti, katera pojmovanja učenja prevladujejo pri učiteljih in katera pri učencih
ter koliko so uzaveščena in usklajena.
Bransford idr. (2006, str. 221) razlikujejo med tremi poglavitnimi smermi v
raziskovanju učenja:
– implicitno učenje in možgani, kjer informacijo usvojimo brez napora in
včasih celo, ne da bi se tega zavedali;
– neformalno učenje, ki poteka v različnih okoljih;
– načrtovano formalno učenje in druge oblike učenja, pri katerih gre
za učenje na podlagi poučevanja, ki poteka v pedagoških okoljih; pri
tej smeri gre po avtorjih za »uporabo znanja o učenju, ki pomaga pri
ustvarjanju načrtov za formalno učenje in druge oblike učenja ter ra-
ziskovanje učinkov, ki jih imajo ti načrti na razvoj teorije«.
Na podlagi zapisanega se moramo učitelji zavedati, da formalno šola-
nje ni edina priložnost za učenje v naši družbi, v kateri so informacijsko-
komunikacijske tehnologije in mediji postali zelo vplivni (de Corte, 2013).
Značilnosti učenja
Unescova uradna definicija učenja se glasi: »Učenje je vsaka sprememba v
vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmo-
žnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju pode-
dovanih vedenjskih vzorcev.«
Po Marentič Požarnikovi ta opredelitev širi področje oziroma vsebino uče-
nja in razmejuje pojem učenja od pojma fiziološke rasti oziroma razvoja, ki
je dedno zasnovan. Tako do učenja pride na osnovi izkušenj, ob interakciji
med človekom in njegovim fizikalnim in socialnim okoljem (Marentič Požar-
nik, 2000).
Pri učenju gre za proces, katerega posledica so adaptivne spremembe v
sistemu. Spremembe, ki so posledica procesa učenja, omogočajo, da ista po-
pulacija rešuje iste naloge hitreje in uspešneje kot pred procesom učenja. Ta
proces transformacije zaradi učenja imenujemo knowledge acquission.
Znanje definiramo kot interpretacijo informacij v obliki podatkov. Lahko ga
pridobimo ali vnaprej ali pa je rezultat učenja. Lahko je napačno ali pravilno,
a nepopolno, itd. Vsak podatek z razlago imamo lahko za znanje (Aberšek,
Flogie in Šverc, 2015).
31
