Page 36 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
k
Behavioristični pogled na učenje
Behaviorizem (angl. behaviorism) je ena od pomembnih teorij učenja. Pri
njem gre za verjetje, da je navodilo usvojeno s cilji, ki se jih da opazovati,
meriti in kontrolirati. Cilje postavi učitelj, usvaja jih učenec, ki odgovori z ni-
zom odzivov na kontrolirano spodbudo (stimulus). Teorija učenja temelji na
reakciji S–R (angl. stimulus–respons, slo. spodbuda–odgovor).
V behaviorističnem učnem okolju učitelj učni proces učenca vodi s pomoč-
jo niza učnih ciljev. Učne naloge so strukturirane od preprostih do zahtevnih.
Spremlja in ocenjuje se kakovost odgovorov v skladu z učnimi cilji. učitelj
lahko modificira odgovore učenca s sistematičnim spodbujanjem (Leonard,
2002).
Behavioristične teorije pozornost usmerjajo na vzgojno-izobraževalni uči-
nek. Zavzemajo se, da je potrebno v načrtovanju pouka jasno postaviti na-
tančno oblikovane cilje in tem prilagoditi vse druge didaktične sestavine
ter predvideno didaktično ravnanje. Zato morajo biti cilji znanstveno ute-
meljeni, hierarhično strukturirani, taksonomsko jasno in operativno obliko-
vani.
V učnem procesu morajo cilji biti tako razporejeni, da so dovolj evidentni
in jih je možno sprotno preverjati, kako jih učenci dosegajo. V ciljno usmer-
jenem pouku so zato učenci manj obremenjeni s samo vsebino, vendar pre-
več podrejeni vnaprej postavljenim ciljem, na katere ne morejo sami vplivati.
Poleg tega lahko pride v tem procesu do drugih odklonov, ki izhajajo iz neu-
streznega razumevanja storilnostne usmerjenosti pouka, zato je nujno imeti
previden in kritičen odnos do te usmerjenosti (Kramar, 2009).
Dobre strani učno-ciljnega usmerjenega pouka so, da:
– so jasno oblikovani, učiteljem in učencem znani cilji že v začetku proce-
sa učencem omogočajo ter olajšajo spoznanje namena in smisla pouka;
– gre za lažje predstavljanje pričakovanih rezultatov, ki naj bi jih učenci
dosegli;
– gre za jasnejšo usmerjenost procesa, ki ga je s pomočjo ciljev lažje vo-
diti in sproti prirejati;
– gre za jasnejšo usmerjenost aktivnosti učiteljev in učencev;
– gre za sprotno ugotavljanje doseganja ciljev ter izvajanje formativne
didaktične analize procesa;
– gre za samoregulacijo učencev, s pomočjo ciljev kot vodil in vmesnih
kontrolnih točk;
– gre za večjo motivacijo učencev.
34
Behavioristični pogled na učenje
Behaviorizem (angl. behaviorism) je ena od pomembnih teorij učenja. Pri
njem gre za verjetje, da je navodilo usvojeno s cilji, ki se jih da opazovati,
meriti in kontrolirati. Cilje postavi učitelj, usvaja jih učenec, ki odgovori z ni-
zom odzivov na kontrolirano spodbudo (stimulus). Teorija učenja temelji na
reakciji S–R (angl. stimulus–respons, slo. spodbuda–odgovor).
V behaviorističnem učnem okolju učitelj učni proces učenca vodi s pomoč-
jo niza učnih ciljev. Učne naloge so strukturirane od preprostih do zahtevnih.
Spremlja in ocenjuje se kakovost odgovorov v skladu z učnimi cilji. učitelj
lahko modificira odgovore učenca s sistematičnim spodbujanjem (Leonard,
2002).
Behavioristične teorije pozornost usmerjajo na vzgojno-izobraževalni uči-
nek. Zavzemajo se, da je potrebno v načrtovanju pouka jasno postaviti na-
tančno oblikovane cilje in tem prilagoditi vse druge didaktične sestavine
ter predvideno didaktično ravnanje. Zato morajo biti cilji znanstveno ute-
meljeni, hierarhično strukturirani, taksonomsko jasno in operativno obliko-
vani.
V učnem procesu morajo cilji biti tako razporejeni, da so dovolj evidentni
in jih je možno sprotno preverjati, kako jih učenci dosegajo. V ciljno usmer-
jenem pouku so zato učenci manj obremenjeni s samo vsebino, vendar pre-
več podrejeni vnaprej postavljenim ciljem, na katere ne morejo sami vplivati.
Poleg tega lahko pride v tem procesu do drugih odklonov, ki izhajajo iz neu-
streznega razumevanja storilnostne usmerjenosti pouka, zato je nujno imeti
previden in kritičen odnos do te usmerjenosti (Kramar, 2009).
Dobre strani učno-ciljnega usmerjenega pouka so, da:
– so jasno oblikovani, učiteljem in učencem znani cilji že v začetku proce-
sa učencem omogočajo ter olajšajo spoznanje namena in smisla pouka;
– gre za lažje predstavljanje pričakovanih rezultatov, ki naj bi jih učenci
dosegli;
– gre za jasnejšo usmerjenost procesa, ki ga je s pomočjo ciljev lažje vo-
diti in sproti prirejati;
– gre za jasnejšo usmerjenost aktivnosti učiteljev in učencev;
– gre za sprotno ugotavljanje doseganja ciljev ter izvajanje formativne
didaktične analize procesa;
– gre za samoregulacijo učencev, s pomočjo ciljev kot vodil in vmesnih
kontrolnih točk;
– gre za večjo motivacijo učencev.
34
