Page 37 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
Učenje
Zaradi učiteljeve podrejenosti ciljem in s tem povezane velike storilnostne
naravnanosti se lahko pri učno-ciljnem usmerjenem pouku pojavijo odkloni,
kot so:
– togo sprejemanje in podrejanje ciljem, kar privede do omejevanja
učencev pri uveljavljanju njihovih individualnih izobraževalnih inte-
resov;
– prevladovanje nižjih, manj pomembnih ciljev, zaradi lažjega operativ-
nega oblikovanja le-teh;
– preveliko podrejanje celotnega procesa postavljenim ciljem, kar siro-
maši izobraževalni proces in ga odtujuje učencem;
– utirjenost učiteljevega didaktičnega ravnanja in ravnanja učencev v
metodične šablone;
– slabša kakovost izobraževalnega procesa.
Našteti odkloni izobraževalno-ciljne usmerjenosti so posledica takega pro-
cesa, saj učitelj, ki razume smisel pouka, pozna in razume cilje, jih zna ustrez-
no izbrati oziroma opredeliti, približati in prilagoditi učencem, didaktično
oblikovati in z ustreznim didaktičnim ravnanjem tudi uresničevati, v takšne
odklone ne zaide (Kramar, 2009).
Behaviorizem je še vedno močna didaktična sila poučevanja.
Kognitivno-konstruktivistični pogled na učenje
Po Leonardu je kognitivizem prav tako ena izmed temeljnih teorij učenja. Gre
za prepričanje, da sta mišljenje in učenje človeka podobna računalniku – ro-
botu, računalniškemu informacijskemu procesiranju. V vzgoji in izobraževa-
nju kognitivizem usmerja v transformacijo znanja iz realnega sveta preko uči-
teljevega posredovanja do učenca. Uspeh je dosežen, če ima na koncu učne
ure učenec enak mentalni konstrukt predmeta, kot ga ima učitelj. Težava, ki
nastopi, je, kako vedeti, da je mentalni konstrukt učenca res tak. Kognitivizem
je v celoti usmerjen v notranje mentalne procesijske sisteme oz. v učne she-
me v kontekstu načina, kako možgani sprejemajo, ponotranjijo in prikličejo
informacijo. V konstruktivizmu učenec gradi svoj smisel, podobo na osnovi
novega znanja, ki mu pomaga konstruirati novo znanje (Leonard, 2002).
Konstruktivizem je verjetje, da imajo učenci neko predznanje in izkušnje,
na osnovi česar bazirajo svoje predpostavke (hipoteze) in kar je osnova za
oblikovanje konteksta, baza za reševanje konkretnega problema, ki ga je
sprožil učitelj. Konstruktivizem je v učenca usmerjena pedagoška paradigma,
v kateri je vsebina zgrajena od učečega se v socialni učni skupini (angl. team-
35
Zaradi učiteljeve podrejenosti ciljem in s tem povezane velike storilnostne
naravnanosti se lahko pri učno-ciljnem usmerjenem pouku pojavijo odkloni,
kot so:
– togo sprejemanje in podrejanje ciljem, kar privede do omejevanja
učencev pri uveljavljanju njihovih individualnih izobraževalnih inte-
resov;
– prevladovanje nižjih, manj pomembnih ciljev, zaradi lažjega operativ-
nega oblikovanja le-teh;
– preveliko podrejanje celotnega procesa postavljenim ciljem, kar siro-
maši izobraževalni proces in ga odtujuje učencem;
– utirjenost učiteljevega didaktičnega ravnanja in ravnanja učencev v
metodične šablone;
– slabša kakovost izobraževalnega procesa.
Našteti odkloni izobraževalno-ciljne usmerjenosti so posledica takega pro-
cesa, saj učitelj, ki razume smisel pouka, pozna in razume cilje, jih zna ustrez-
no izbrati oziroma opredeliti, približati in prilagoditi učencem, didaktično
oblikovati in z ustreznim didaktičnim ravnanjem tudi uresničevati, v takšne
odklone ne zaide (Kramar, 2009).
Behaviorizem je še vedno močna didaktična sila poučevanja.
Kognitivno-konstruktivistični pogled na učenje
Po Leonardu je kognitivizem prav tako ena izmed temeljnih teorij učenja. Gre
za prepričanje, da sta mišljenje in učenje človeka podobna računalniku – ro-
botu, računalniškemu informacijskemu procesiranju. V vzgoji in izobraževa-
nju kognitivizem usmerja v transformacijo znanja iz realnega sveta preko uči-
teljevega posredovanja do učenca. Uspeh je dosežen, če ima na koncu učne
ure učenec enak mentalni konstrukt predmeta, kot ga ima učitelj. Težava, ki
nastopi, je, kako vedeti, da je mentalni konstrukt učenca res tak. Kognitivizem
je v celoti usmerjen v notranje mentalne procesijske sisteme oz. v učne she-
me v kontekstu načina, kako možgani sprejemajo, ponotranjijo in prikličejo
informacijo. V konstruktivizmu učenec gradi svoj smisel, podobo na osnovi
novega znanja, ki mu pomaga konstruirati novo znanje (Leonard, 2002).
Konstruktivizem je verjetje, da imajo učenci neko predznanje in izkušnje,
na osnovi česar bazirajo svoje predpostavke (hipoteze) in kar je osnova za
oblikovanje konteksta, baza za reševanje konkretnega problema, ki ga je
sprožil učitelj. Konstruktivizem je v učenca usmerjena pedagoška paradigma,
v kateri je vsebina zgrajena od učečega se v socialni učni skupini (angl. team-
35
