Page 42 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
k
Po kognitivni razvojni teoriji sta učitelj in učenec v procesu poučevanja nuj-
no aktivna in vzajemno povezana. Gre za mentalne procese in razvojne sta-
dije v procesu učenja, ki jasno razmejujejo vlogo učitelja in učenca v procesu
konstruiranja novega znanja (Zabukovec, 1997).
Socialno-psihološke teorije poučevanja
Te teorije temeljijo na predpostavki, da ima izobraževanje tudi socialni zna-
čaj, ker se znanje iz ene generacije na drugo prenaša s pomočjo komunikacije
in interakcije.
Socialna organizacija in teorija vlog v šoli. Šole so definirane kot socialne orga-
nizacije, ki imajo načrtovano socialno strukturo za doseganje svojih ciljev. Gre
za sodelovanje med člani, pri čemer je struktura določena glede na vloge in
postavljene norme. Vsaka vloga ima določeno vedenje, ki se od nje pričaku-
je. Vloge določajo medsebojno povezovanje posameznikov z namenom, da
dosežejo skupne cilje; so med seboj povezane in komplementarne, saj vse-
bujejo obveze posameznikov in komplementarnih vlog ter njihove pravice v
medsebojnem odnosu.
Ta teorija temelji na predpostavki, da se s preoblikovanjem vlog učinkovi-
tost v šolah bistveno poveča, saj lahko s prepoznavanjem in z zmanjševanjem
konflikta vlog povečamo posameznikovo uspešnost.
Teorija socialne soodvisnosti. Pri tej teoriji lahko učenci cilje dosegajo indivi-
dualno, sodelovalno ali tekmovalno. Njej oče je Deutsch (1949), ki pravi, da
so dosežki posameznika odvisni od delovanja drugih v socialni mreži, v ka-
teri se lahko posamezniki povežejo, da dosežejo skupni cilj, lahko tekmujejo,
da ugotovijo, kdo je boljši, ali pa delajo sami zase. Kdaj bo posameznik delal
individualno, skupinsko ali bo tekmoval, je odvisno od različnih dejavnikov;
sodelovanje je npr. prisotno, kadar so posamezniki med seboj povezani in
sami zase ne morejo doseči skupnega cilja. Tekmovanje se pojavi, ko je posa-
meznik boljši in uspešnejši od drugih. Individualno dela posameznik takrat,
ko uvidi, da mora za uspeh delati sam (Deutsch, 1949, v Zabukovec, 1997).
Teorija konflikta. Pri tej teoriji učitelj spodbuja intelektualni konflikt, učence
uči dogovarjanja in s tem zmanjšuje disciplinske probleme. Ta teorija delno
temelji na kognitivno razvojnih teorijah, kjer gre za intelektualno neravnotež-
je, konceptualni konflikt in kognitivno negotovost, vse to pa omogoča višje
dosežke, reševanje problemov, kritično razmišljanje, ustvarjalnost in motiva-
cijo za učenje.
V kolikor pa je v ospredju socialni konflikt, so učenci za reševanje le-tega
40
Po kognitivni razvojni teoriji sta učitelj in učenec v procesu poučevanja nuj-
no aktivna in vzajemno povezana. Gre za mentalne procese in razvojne sta-
dije v procesu učenja, ki jasno razmejujejo vlogo učitelja in učenca v procesu
konstruiranja novega znanja (Zabukovec, 1997).
Socialno-psihološke teorije poučevanja
Te teorije temeljijo na predpostavki, da ima izobraževanje tudi socialni zna-
čaj, ker se znanje iz ene generacije na drugo prenaša s pomočjo komunikacije
in interakcije.
Socialna organizacija in teorija vlog v šoli. Šole so definirane kot socialne orga-
nizacije, ki imajo načrtovano socialno strukturo za doseganje svojih ciljev. Gre
za sodelovanje med člani, pri čemer je struktura določena glede na vloge in
postavljene norme. Vsaka vloga ima določeno vedenje, ki se od nje pričaku-
je. Vloge določajo medsebojno povezovanje posameznikov z namenom, da
dosežejo skupne cilje; so med seboj povezane in komplementarne, saj vse-
bujejo obveze posameznikov in komplementarnih vlog ter njihove pravice v
medsebojnem odnosu.
Ta teorija temelji na predpostavki, da se s preoblikovanjem vlog učinkovi-
tost v šolah bistveno poveča, saj lahko s prepoznavanjem in z zmanjševanjem
konflikta vlog povečamo posameznikovo uspešnost.
Teorija socialne soodvisnosti. Pri tej teoriji lahko učenci cilje dosegajo indivi-
dualno, sodelovalno ali tekmovalno. Njej oče je Deutsch (1949), ki pravi, da
so dosežki posameznika odvisni od delovanja drugih v socialni mreži, v ka-
teri se lahko posamezniki povežejo, da dosežejo skupni cilj, lahko tekmujejo,
da ugotovijo, kdo je boljši, ali pa delajo sami zase. Kdaj bo posameznik delal
individualno, skupinsko ali bo tekmoval, je odvisno od različnih dejavnikov;
sodelovanje je npr. prisotno, kadar so posamezniki med seboj povezani in
sami zase ne morejo doseči skupnega cilja. Tekmovanje se pojavi, ko je posa-
meznik boljši in uspešnejši od drugih. Individualno dela posameznik takrat,
ko uvidi, da mora za uspeh delati sam (Deutsch, 1949, v Zabukovec, 1997).
Teorija konflikta. Pri tej teoriji učitelj spodbuja intelektualni konflikt, učence
uči dogovarjanja in s tem zmanjšuje disciplinske probleme. Ta teorija delno
temelji na kognitivno razvojnih teorijah, kjer gre za intelektualno neravnotež-
je, konceptualni konflikt in kognitivno negotovost, vse to pa omogoča višje
dosežke, reševanje problemov, kritično razmišljanje, ustvarjalnost in motiva-
cijo za učenje.
V kolikor pa je v ospredju socialni konflikt, so učenci za reševanje le-tega
40
