Page 46 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
k
– vedno enaka začetna motivacija;
– reproduktivno ponavljanje s pogovorno metodo z uporabo žoge;
– vsebina motivacije ni povezana z etapo, ki sledi vpeljevanju;
– predolga motivacija, ki ne sledi učenčevim odzivom;
– nejasno oblikovani cilji;
– izpuščena začetna motivacija.
Drugo etapo učnega procesa Tomićeva imenuje obdelovanje novih učnih
vsebin. Pri tem gre za pridobivanje novega znanja preko učenčeve spoznav-
ne aktivnosti, in sicer preko opazovanja, analiziranja, ugotavljanja bistvenih
podatkov, sintetiziranja, primerjanja, sklepanja . . . Pri pripravi te stopnje mo-
ra učitelj natančno določiti dimenzije znanja, to je njegovo ekstenzivnost in
intenzivnost, kjer je potrebno upoštevati, da je širina znanja pogoj za njego-
vo globino in obratno. Na tej stopnji morajo učenci usvojiti strukturo znanja
preko dejavnosti, ki jih učitelj predvidi. Te pa ne smeta biti le poslušanje in
prepisovanje, ampak mora učitelj učence spodbujati na različne načine, in
sicer npr.:
– z nepopolnimi informacijami, ki učence spodbudijo k iskanju rešitev;
– z raziskovanjem neznanih pojavov;
– s predstavitvijo nekega problema;
– s povezovanjem misli . . .
Zelo pomembno pri tej učni etapi je, da mora biti učencem jasen cilj, s po-
močjo katerega bodo znali pridobljeno znanje uporabiti v novih okoliščinah
(Tomić, 2003).
Tretjo etapo učne ure, pri kateri se realizirajo funkcionalne naloge pouka,
Tomićeva imenuje vadenje ali urjenje. Gre za urjenje spretnosti, veščin, navad
in razvoj sposobnosti, kar pomeni ponavljanje dejavnosti z namenom, da bi
se aktivnosti čim bolj avtomatizirale. V tej učni etapi učenec mora vedeti, kaj
mora opraviti in doseči, nepretrgoma spremljati dosežke in si prizadevati za
večjo kvantiteto ter kvaliteto.
Zadnja učna etapa je preverjanje in ocenjevanje znanja, kjer gre za dejav-
nosti, ki morajo prepletati vse etape učnega procesa. S preverjanjem znanja
se zaključi relativno zaokrožen učni proces. Z ocenjevanjem znanja pa ugoto-
vimo dosežen uspeh, to je količino in kakovost usvojenega znanja ter stopnjo
razvitih sposobnosti, spretnosti in navad (Tomić, 2003).
Po avtorici (Tomić, 2003) se učiteljeva vloga pri usmerjanju spoznavnega
procesa kaže na več načinov, in sicer učitelj:
44
– vedno enaka začetna motivacija;
– reproduktivno ponavljanje s pogovorno metodo z uporabo žoge;
– vsebina motivacije ni povezana z etapo, ki sledi vpeljevanju;
– predolga motivacija, ki ne sledi učenčevim odzivom;
– nejasno oblikovani cilji;
– izpuščena začetna motivacija.
Drugo etapo učnega procesa Tomićeva imenuje obdelovanje novih učnih
vsebin. Pri tem gre za pridobivanje novega znanja preko učenčeve spoznav-
ne aktivnosti, in sicer preko opazovanja, analiziranja, ugotavljanja bistvenih
podatkov, sintetiziranja, primerjanja, sklepanja . . . Pri pripravi te stopnje mo-
ra učitelj natančno določiti dimenzije znanja, to je njegovo ekstenzivnost in
intenzivnost, kjer je potrebno upoštevati, da je širina znanja pogoj za njego-
vo globino in obratno. Na tej stopnji morajo učenci usvojiti strukturo znanja
preko dejavnosti, ki jih učitelj predvidi. Te pa ne smeta biti le poslušanje in
prepisovanje, ampak mora učitelj učence spodbujati na različne načine, in
sicer npr.:
– z nepopolnimi informacijami, ki učence spodbudijo k iskanju rešitev;
– z raziskovanjem neznanih pojavov;
– s predstavitvijo nekega problema;
– s povezovanjem misli . . .
Zelo pomembno pri tej učni etapi je, da mora biti učencem jasen cilj, s po-
močjo katerega bodo znali pridobljeno znanje uporabiti v novih okoliščinah
(Tomić, 2003).
Tretjo etapo učne ure, pri kateri se realizirajo funkcionalne naloge pouka,
Tomićeva imenuje vadenje ali urjenje. Gre za urjenje spretnosti, veščin, navad
in razvoj sposobnosti, kar pomeni ponavljanje dejavnosti z namenom, da bi
se aktivnosti čim bolj avtomatizirale. V tej učni etapi učenec mora vedeti, kaj
mora opraviti in doseči, nepretrgoma spremljati dosežke in si prizadevati za
večjo kvantiteto ter kvaliteto.
Zadnja učna etapa je preverjanje in ocenjevanje znanja, kjer gre za dejav-
nosti, ki morajo prepletati vse etape učnega procesa. S preverjanjem znanja
se zaključi relativno zaokrožen učni proces. Z ocenjevanjem znanja pa ugoto-
vimo dosežen uspeh, to je količino in kakovost usvojenega znanja ter stopnjo
razvitih sposobnosti, spretnosti in navad (Tomić, 2003).
Po avtorici (Tomić, 2003) se učiteljeva vloga pri usmerjanju spoznavnega
procesa kaže na več načinov, in sicer učitelj:
44
