Page 51 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Poučevanje

učitelj ni več glavni vir in tudi ne prenosnik informacij, pač pa je težišče njego-
vega delovanja navajanje in usposabljanje učencev za pridobivanje znanja z
uporabo sredstev in sistemov, razvijanje metakognicije in razvijanje interesa
za samostojno nadaljnje izobraževanje.

Pouk je dinamičen proces, ki se nenehno prenavlja in razvojno spreminja,
zato se mora učitelj neprestano izpopolnjevati in spreminjati, kar pomeni, da
mora razvijati in razviti človeško ter strokovno občutljivost za dogajanje pri
pouku, razviti mora refleksijo svojega lastnega dela in z didaktično analizo
pouk ter lastno delovanje izboljševati in spreminjati (Kramar, 2009).

Kramar (2009) pravi, da vloga in delo učiteljev obsegata:

– načrtovanje, pripravljanje, vodenje, izvajanje, vrednotenje, izboljševa-
nje in razvijanje izobraževalnega procesa;

– načrtovanje, pripravljanje, sprožanje, usmerjanje, spodbujanje in sprot-
no prirejanje aktivnosti učencev in poteka izobraževalnega procesa;

– sodelovanje z učenci in razvijanje humane, prijazne medosebne in de-
lovne odnose ter ustvarjanje pozitivne vzgojne situacije;

– spremljanje, ugotavljanje, analiziranje, vrednotenje in ocenjevanje do-
sežkov učencev;

– sodelovanje z učitelji, s člani tima, z drugimi strokovnimi delavci v šoli
in z ravnateljem šole ali vodjo izobraževanja;

– sodelovanje s starši ali skrbniki in z vzgojitelji učencev;
– izvajanje dela učitelja, razredništvo, vodenje tima in strokovnih skupin

učiteljev;
– svetovanje in mentorstvo učencem v njihovih dejavnostih in organiza-

cijah.

Učiteljeva osebnost
Strmčnik osebnost definira kot relativno zaokrožen in celovit sistem, ki zdru-
žuje biološke, telesne, socialne, duhovne, značajske in temperamentne da-
nosti, lastnosti, navade ter zmožnosti človeka. Učitelj naj bi z vzgojno in izo-
braževalno vrednostjo osebnosti prispeval k demokratičnosti odnosov in
ozračja, učenčevi varnosti, samozaupanju, samovrednotenju in solidarnosti,
k vzgojni moči učne vsebine, oblik, metod in celotne učne organizacije. Na-
štete okoliščine so temeljni pogoj vzgojno-izobraževalne uspešnosti. Učitelj
se pri pouku razkriva v najrazličnejših situacijah, zato sta pomembni pred-
vsem dve med seboj povezani določili njegove osebnosti, in sicer avtoriteta
in zgled.

Strmčnik pravi, da je pojem avtoritete kompleksen, saj z njim povezujejo še

49