Page 49 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
Poučevanje
Nekoliko drugačen pristop k pojmovanju kompetentnosti ima Wallace
(1991), ki meni, da lahko izraz profesionalna kompetentnost uporabljamo z
dveh vidikov, od katerih je prvi statičen, drugi pa dinamičen. V prvem, imenu-
je ga začetna kompetentnost, gre za bolj ali manj formalno dokazilo, da nek-
do izpolnjuje določene minimalne zahteve svoje stroke. V skladu z drugim
vidikom je profesionalna kompetentnost nekaj, kar posameznik zasleduje
vse svoje profesionalno življenje, vendar tega nikoli ne doseže. Kompeten-
tnost tu pomeni vrhunsko strokovno usposobljenost, pri čemer je pot, ki do
nje vodi, vsaj tako, če ne še bolj, pomembna kot sam cilj. Na podoben način,
torej skozi povezovanje kompetentnosti s profesionalno potjo (kariero) uči-
teljev, razmišlja Pollard (1997), ki razlikuje tri nivoje kompetentnosti, in sicer
nivo učitelja začetnika, nivo kompetentnega učitelja in nivo učitelja eksperta.
Te tri nivoje avtor povezuje s štirimi sposobnostmi razumevanja in odločanja
v konkretni situaciji: sposobnostjo prepoznavanja stvari, sposobnostjo raz-
likovanja pomembnih stvari, sposobnostjo razumevanja celotne situacije in
sposobnostjo sprejemanja odločitev (Cvetek, 2004).
Učiteljeva osebna pojmovanja
Učitelj naj bi v današnji družbi opravljal več vlog, in sicer:
– imeti bi moral vlogo spodbujevalca družbe znanja ter vseh možnosti in
blaginje, ki jo ta prinaša;
– moral bi biti blažilec negativnih vidikov in groženj vključenosti, varnosti
ter družbenemu življenju, ki ga prinaša družba znanja;
– in nenazadnje je tudi žrtev družbe znanja v svetu, v katerem naraščajo
zahteve do izobraževanja in izobraževalcev (Peklaj idr., 2009).
Če želimo, da bo v središču učiteljevega dela v šoli proces učenja, moramo
preprečiti, da bi vse zgoraj omenjene nasprotujoče si sile in vsi ostali prisotni
dejavniki pri njegovem delu to onemogočali.
Tako dobro usposobljeni učitelji za svoje delo potrebujejo znanje predmet-
nih področij in ustrezno pedagoško-psihološko znanje, ki se medsebojno te-
sno povezujeta, saj je učiteljski poklic zelo kompleksen. Tako je povsem jasno,
da začetno izobraževanje učiteljem ne zagotavlja znanja in spretnosti, ki jih
potrebujejo v celotni poklicni karieri; pridobivanje novega znanja je učitelje-
va vseživljenjska naloga, ki potrebuje ustrezne vire in sistemsko podporo na
nacionalni ravni (Peklaj idr., 2009).
Ker je učiteljski poklic mobilen poklic, je zelo pomembno, da je mobilnost
zagotovljena v vseh delih izobraževanja. Kar pomeni: spodbujanje izobraže-
47
Nekoliko drugačen pristop k pojmovanju kompetentnosti ima Wallace
(1991), ki meni, da lahko izraz profesionalna kompetentnost uporabljamo z
dveh vidikov, od katerih je prvi statičen, drugi pa dinamičen. V prvem, imenu-
je ga začetna kompetentnost, gre za bolj ali manj formalno dokazilo, da nek-
do izpolnjuje določene minimalne zahteve svoje stroke. V skladu z drugim
vidikom je profesionalna kompetentnost nekaj, kar posameznik zasleduje
vse svoje profesionalno življenje, vendar tega nikoli ne doseže. Kompeten-
tnost tu pomeni vrhunsko strokovno usposobljenost, pri čemer je pot, ki do
nje vodi, vsaj tako, če ne še bolj, pomembna kot sam cilj. Na podoben način,
torej skozi povezovanje kompetentnosti s profesionalno potjo (kariero) uči-
teljev, razmišlja Pollard (1997), ki razlikuje tri nivoje kompetentnosti, in sicer
nivo učitelja začetnika, nivo kompetentnega učitelja in nivo učitelja eksperta.
Te tri nivoje avtor povezuje s štirimi sposobnostmi razumevanja in odločanja
v konkretni situaciji: sposobnostjo prepoznavanja stvari, sposobnostjo raz-
likovanja pomembnih stvari, sposobnostjo razumevanja celotne situacije in
sposobnostjo sprejemanja odločitev (Cvetek, 2004).
Učiteljeva osebna pojmovanja
Učitelj naj bi v današnji družbi opravljal več vlog, in sicer:
– imeti bi moral vlogo spodbujevalca družbe znanja ter vseh možnosti in
blaginje, ki jo ta prinaša;
– moral bi biti blažilec negativnih vidikov in groženj vključenosti, varnosti
ter družbenemu življenju, ki ga prinaša družba znanja;
– in nenazadnje je tudi žrtev družbe znanja v svetu, v katerem naraščajo
zahteve do izobraževanja in izobraževalcev (Peklaj idr., 2009).
Če želimo, da bo v središču učiteljevega dela v šoli proces učenja, moramo
preprečiti, da bi vse zgoraj omenjene nasprotujoče si sile in vsi ostali prisotni
dejavniki pri njegovem delu to onemogočali.
Tako dobro usposobljeni učitelji za svoje delo potrebujejo znanje predmet-
nih področij in ustrezno pedagoško-psihološko znanje, ki se medsebojno te-
sno povezujeta, saj je učiteljski poklic zelo kompleksen. Tako je povsem jasno,
da začetno izobraževanje učiteljem ne zagotavlja znanja in spretnosti, ki jih
potrebujejo v celotni poklicni karieri; pridobivanje novega znanja je učitelje-
va vseživljenjska naloga, ki potrebuje ustrezne vire in sistemsko podporo na
nacionalni ravni (Peklaj idr., 2009).
Ker je učiteljski poklic mobilen poklic, je zelo pomembno, da je mobilnost
zagotovljena v vseh delih izobraževanja. Kar pomeni: spodbujanje izobraže-
47
