Page 52 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
k
avtoritarnost in neavtoritarnost ter antiavtoritarnost, ki sta blizu permisivne-
mu geslu »laissez faire«, z nevarnostjo anarhičnosti oziroma nasprotovanjem
vsakršni avtoriteti. V šoli sta aktualnejši avtoriteta in avtoritarnost, kjer gre
za prostovoljno ali pristno in prisilno ali formalno avtokratsko avtoriteto. Cilj
obeh je le navidezno enak, in sicer pripraviti učence, da priznavajo in upo-
števajo določene norme, pravila in druge obveznosti. Razlika med obema je
v tem, da to prostovoljni avtoriteti uspeva na podlagi razumevanja teh norm
in svobodne odločitve kot posledica spoznanja nujnosti, pri prisilni avtoriteti
pa gre za represivna sredstva, ki učence prisilijo, da se pokorijo in podredijo
(Strmčnik, 2001).
Poleg avtoritete pa je po avtorju zelo pomemben učiteljev zgled, saj naj
bi z njimi učencem predstavljal težko dojemljive abstraktne vrednote in za-
dovoljeval njihove potrebe po posnemanju in identificiranju. Bistvenega po-
mena pa je, da mora učitelj kot zgled vsebovati transferno moč, da ga učenci
posnemajo, prenesejo na svojo osebno raven in ga tudi v lastni praksi upo-
števajo. To moč pa zagotavljajo predvsem odnosi med učiteljem in učenci, in
sicer če imajo učenci učitelja radi, če določene vrednote podpirajo tudi drugi
učitelji in če je ozračje šole in družbe vrednostno usmerjeno. Učitelj je učen-
cem vedno zgled, bodisi s pozitivno, z negativno ali z indiferentno podobo.
Poleg tega delovanje učiteljskega zgleda sega še dolgo v učenčevo bodoč-
nost, bodisi zaradi dobrih bodisi slabih spominov iz šolskih klopi (Strmčnik,
2001).
50
avtoritarnost in neavtoritarnost ter antiavtoritarnost, ki sta blizu permisivne-
mu geslu »laissez faire«, z nevarnostjo anarhičnosti oziroma nasprotovanjem
vsakršni avtoriteti. V šoli sta aktualnejši avtoriteta in avtoritarnost, kjer gre
za prostovoljno ali pristno in prisilno ali formalno avtokratsko avtoriteto. Cilj
obeh je le navidezno enak, in sicer pripraviti učence, da priznavajo in upo-
števajo določene norme, pravila in druge obveznosti. Razlika med obema je
v tem, da to prostovoljni avtoriteti uspeva na podlagi razumevanja teh norm
in svobodne odločitve kot posledica spoznanja nujnosti, pri prisilni avtoriteti
pa gre za represivna sredstva, ki učence prisilijo, da se pokorijo in podredijo
(Strmčnik, 2001).
Poleg avtoritete pa je po avtorju zelo pomemben učiteljev zgled, saj naj
bi z njimi učencem predstavljal težko dojemljive abstraktne vrednote in za-
dovoljeval njihove potrebe po posnemanju in identificiranju. Bistvenega po-
mena pa je, da mora učitelj kot zgled vsebovati transferno moč, da ga učenci
posnemajo, prenesejo na svojo osebno raven in ga tudi v lastni praksi upo-
števajo. To moč pa zagotavljajo predvsem odnosi med učiteljem in učenci, in
sicer če imajo učenci učitelja radi, če določene vrednote podpirajo tudi drugi
učitelji in če je ozračje šole in družbe vrednostno usmerjeno. Učitelj je učen-
cem vedno zgled, bodisi s pozitivno, z negativno ali z indiferentno podobo.
Poleg tega delovanje učiteljskega zgleda sega še dolgo v učenčevo bodoč-
nost, bodisi zaradi dobrih bodisi slabih spominov iz šolskih klopi (Strmčnik,
2001).
50
