Page 58 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
eli pouka
spoznavanje učencev, pozorno načrtovanje in izbiranje problemskih
vsebin ter didaktičnih načinov dela. Učitelj mora pri sodobnem učno-
ciljnem načrtovanju, kjer je poudarek na prepletanju ciljev in procesov,
upoštevati predznanje in izkušnje učencev ter na osnovi le-teh graditi
učni proces.
– Pouk kot proces poučevanja in učenja mora postati predmet učenče-
ve ter učiteljeve načrtne refleksije in metakognitivnega osvetljevanja,
znotraj katerega ima učenčevo vprašanje pomembno vlogo. To pome-
ni, da je pomembno, da se učitelj z učenci pogovarja o uvedenih di-
daktičnih spremembah, saj na ta način učencem omogoča postopno
ter podporno pot v procesu spreminjanja pouka.
– Učitelj namenja osrednjo pozornost spoznavanju »kakovosti« učenče-
vega predznanja, pogledov in izkušenj tako, da skrbno spoznava in ana-
lizira učenčeve pomanjkljive, nepopolne in napačne pojme, stališča ter
predsodke. Na tak način učenci že pred obravnavo učne snovi opre-
deljujejo lastne ideje, stališča in poglede ter oblikujejo predpostavke o
povezanosti med pojavi in predvidenih posledicah določenega pojava
(Yager, 1991).
– Učitelj spodbuja situacije socialno-spoznavnega konflikta z različnimi
učnimi metodami in strategijami, ki jih med seboj kombinira in dopol-
njuje glede na postavljene učne cilje tako z vidika razvojnih značilno-
sti in individualnih posebnosti učencev kot z vidika narave učne snovi.
Spodbujanje spoznavnega konflikta zahteva od učitelja, da ideje in raz-
mišljanja učencev sooča z njihovo nepopolnostjo in konfliktnostjo ter
različnostjo mnenj sošolcev, javnosti, ekspertov . . . Tako mora učitelj pri
tem pripraviti in graditi zbirko podatkov, informacij ter materialov za
argumentiranje in spodbujanje spoznavnega konflikta ter preobliko-
vanje učenčevih idej v luči novih spoznanj in ugotovitev.
– Učitelj v okviru pouka učencem nudi ustrezno podporo pri razreševa-
nju spoznavnega konflikta, kjer gre za obliko pomoči, ki pomaga po-
samezniku napredovati od trenutnih zmožnosti k načrtovanim učnim
ciljem, pri čemer je pomembno, da učitelj prilagaja količino in načine
podpore lastnostim ter potrebam učenca in značilnostim učne vsebine.
– Cilj kognitivno-konstruktivističnega pouka je načrten razvoj metako-
gnitivnih sposobnosti učencev, kjer gre za samostojno in aktivno učen-
čevo učenje.
– Pomembno vlogo pri tem modelu pouka igra tudi sproščujoča klima v
oddelku, kjer vladajo sodelovalni odnosi med učenci ter med učenci in
učiteljem (Peklaj idr., 2009).
56
spoznavanje učencev, pozorno načrtovanje in izbiranje problemskih
vsebin ter didaktičnih načinov dela. Učitelj mora pri sodobnem učno-
ciljnem načrtovanju, kjer je poudarek na prepletanju ciljev in procesov,
upoštevati predznanje in izkušnje učencev ter na osnovi le-teh graditi
učni proces.
– Pouk kot proces poučevanja in učenja mora postati predmet učenče-
ve ter učiteljeve načrtne refleksije in metakognitivnega osvetljevanja,
znotraj katerega ima učenčevo vprašanje pomembno vlogo. To pome-
ni, da je pomembno, da se učitelj z učenci pogovarja o uvedenih di-
daktičnih spremembah, saj na ta način učencem omogoča postopno
ter podporno pot v procesu spreminjanja pouka.
– Učitelj namenja osrednjo pozornost spoznavanju »kakovosti« učenče-
vega predznanja, pogledov in izkušenj tako, da skrbno spoznava in ana-
lizira učenčeve pomanjkljive, nepopolne in napačne pojme, stališča ter
predsodke. Na tak način učenci že pred obravnavo učne snovi opre-
deljujejo lastne ideje, stališča in poglede ter oblikujejo predpostavke o
povezanosti med pojavi in predvidenih posledicah določenega pojava
(Yager, 1991).
– Učitelj spodbuja situacije socialno-spoznavnega konflikta z različnimi
učnimi metodami in strategijami, ki jih med seboj kombinira in dopol-
njuje glede na postavljene učne cilje tako z vidika razvojnih značilno-
sti in individualnih posebnosti učencev kot z vidika narave učne snovi.
Spodbujanje spoznavnega konflikta zahteva od učitelja, da ideje in raz-
mišljanja učencev sooča z njihovo nepopolnostjo in konfliktnostjo ter
različnostjo mnenj sošolcev, javnosti, ekspertov . . . Tako mora učitelj pri
tem pripraviti in graditi zbirko podatkov, informacij ter materialov za
argumentiranje in spodbujanje spoznavnega konflikta ter preobliko-
vanje učenčevih idej v luči novih spoznanj in ugotovitev.
– Učitelj v okviru pouka učencem nudi ustrezno podporo pri razreševa-
nju spoznavnega konflikta, kjer gre za obliko pomoči, ki pomaga po-
samezniku napredovati od trenutnih zmožnosti k načrtovanim učnim
ciljem, pri čemer je pomembno, da učitelj prilagaja količino in načine
podpore lastnostim ter potrebam učenca in značilnostim učne vsebine.
– Cilj kognitivno-konstruktivističnega pouka je načrten razvoj metako-
gnitivnih sposobnosti učencev, kjer gre za samostojno in aktivno učen-
čevo učenje.
– Pomembno vlogo pri tem modelu pouka igra tudi sproščujoča klima v
oddelku, kjer vladajo sodelovalni odnosi med učenci ter med učenci in
učiteljem (Peklaj idr., 2009).
56
