Page 62 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
eli pouka
ne intervencije ter vodil učence od tam, kjer trenutno so (Marentič Požarnik,
2008).
Pri vprašanju, ali uveljavljanje konstruktivističnih načel slabi učiteljevo po-
učevalno vlogo, Marentič Požarnikova izhaja iz Strmčnikovega očitka (2000),
da konstruktivisti zanemarjajo oziroma dajejo negativen predznak učiteljevi
poučevalni funkciji. Strmčnik (2000, str. 105) razlikuje med učiteljevo učno in
poučevalno funkcijo, saj je zanj poučevalna funkcija »didaktična situacija, v
kateri je učitelj temeljni vir znanja. To pomeni, da v tej situaciji učitelj s po-
močjo različnih metod posreduje celotno učno vsebino ali le njen del«. Kon-
struktivistično zasnovan pouk poučevalno funkcijo učitelja smiselno vgraju-
je med druge funkcije kot nujen vezni člen. Mutićeva učitelja opredeljuje kot
predstavnika »pravega« znanja, ki mora preprečevati, da bi se utrdile napač-
ne predstave, to pa pomeni, da mora učitelj ohraniti svojo vlogo avtoritete
znanja. Njegova vloga pa postane vprašljiva pri tradicionalnem poučevanju,
kjer učitelj a priori nastopi kot nekdo, ki ve. Zato je pomembno, da je pri kon-
struktivističnem pouku učitelj v vlogi olajševalca, organizatorja diskusije, ko
pa zazna, da se v socialni interakciji krepijo napačne ideje, jih preusmerja (Mu-
tić, 2000).
Učiteljeva vloga je izredno zahtevna, odgovorna in večplastna. Kljub temu
se moramo zavedati, da je učitelj pri konstruktivistično naravnanem pouku
pri dobro pripravljeni problemski diskusiji ali sodelovalnem učenju v dolo-
čeni fazi za zunanjega opazovalca manj viden, ker se stvari nekaj časa do-
gajajo brez njegove neposredne intervencije. Pri tako zasnovanem pouku je
pomemben konstruktivistično zasnovan dialog, pri katerem se vzpostavljajo
odnosi zaupanja, odprt prostor sodelovanja za vse, spoštovanje prispevkov
ob jasnih pravilih in ob upoštevanju osnovnih učnih ciljev. Ta dialog naj bi bil
hkrati šola za demokratično komuniciranje (Marentič Požarnik, 2008).
Naslednje zanimivo vprašanje, ki si ga zastavlja Marentič Požarnikova
(2008, str. 36), je: »Ali konstruktivizem zapostavlja vlogo razlage oziroma pre-
davanja?« Dober učitelja mora znati voditi dober pogovor, kakovostno sode-
lovalno učenje ali problemski pouk. Pri tem je problem »podajanje vsebine«,
ki poteka v izrazito monološki obliki, kjer učitelj oziroma predavatelj ne izka-
zuje »spoznavne empatije« do poslušalcev. Učitelji, ki znajo sproti razbirati
stopnjo pozornosti in razumevanja poslušalcev ali iz prejšnjih izkušenj ve-
do, kje so pri določeni tematiki bodisi kritične, težavne ali posebno zanimive
točke, in to upoštevajo, ki so nazorni, slikoviti, zanimivi, sistematični, bodo
seveda ohranili sloves dobrih predavateljev, od katerih veliko pridobijo zla-
sti tisti poslušalci, katerih spoznavna in motivacijska struktura je podobna
predavateljevi. Ker pa prihaja v ospredje številčnejša in posledično hetero-
60
ne intervencije ter vodil učence od tam, kjer trenutno so (Marentič Požarnik,
2008).
Pri vprašanju, ali uveljavljanje konstruktivističnih načel slabi učiteljevo po-
učevalno vlogo, Marentič Požarnikova izhaja iz Strmčnikovega očitka (2000),
da konstruktivisti zanemarjajo oziroma dajejo negativen predznak učiteljevi
poučevalni funkciji. Strmčnik (2000, str. 105) razlikuje med učiteljevo učno in
poučevalno funkcijo, saj je zanj poučevalna funkcija »didaktična situacija, v
kateri je učitelj temeljni vir znanja. To pomeni, da v tej situaciji učitelj s po-
močjo različnih metod posreduje celotno učno vsebino ali le njen del«. Kon-
struktivistično zasnovan pouk poučevalno funkcijo učitelja smiselno vgraju-
je med druge funkcije kot nujen vezni člen. Mutićeva učitelja opredeljuje kot
predstavnika »pravega« znanja, ki mora preprečevati, da bi se utrdile napač-
ne predstave, to pa pomeni, da mora učitelj ohraniti svojo vlogo avtoritete
znanja. Njegova vloga pa postane vprašljiva pri tradicionalnem poučevanju,
kjer učitelj a priori nastopi kot nekdo, ki ve. Zato je pomembno, da je pri kon-
struktivističnem pouku učitelj v vlogi olajševalca, organizatorja diskusije, ko
pa zazna, da se v socialni interakciji krepijo napačne ideje, jih preusmerja (Mu-
tić, 2000).
Učiteljeva vloga je izredno zahtevna, odgovorna in večplastna. Kljub temu
se moramo zavedati, da je učitelj pri konstruktivistično naravnanem pouku
pri dobro pripravljeni problemski diskusiji ali sodelovalnem učenju v dolo-
čeni fazi za zunanjega opazovalca manj viden, ker se stvari nekaj časa do-
gajajo brez njegove neposredne intervencije. Pri tako zasnovanem pouku je
pomemben konstruktivistično zasnovan dialog, pri katerem se vzpostavljajo
odnosi zaupanja, odprt prostor sodelovanja za vse, spoštovanje prispevkov
ob jasnih pravilih in ob upoštevanju osnovnih učnih ciljev. Ta dialog naj bi bil
hkrati šola za demokratično komuniciranje (Marentič Požarnik, 2008).
Naslednje zanimivo vprašanje, ki si ga zastavlja Marentič Požarnikova
(2008, str. 36), je: »Ali konstruktivizem zapostavlja vlogo razlage oziroma pre-
davanja?« Dober učitelja mora znati voditi dober pogovor, kakovostno sode-
lovalno učenje ali problemski pouk. Pri tem je problem »podajanje vsebine«,
ki poteka v izrazito monološki obliki, kjer učitelj oziroma predavatelj ne izka-
zuje »spoznavne empatije« do poslušalcev. Učitelji, ki znajo sproti razbirati
stopnjo pozornosti in razumevanja poslušalcev ali iz prejšnjih izkušenj ve-
do, kje so pri določeni tematiki bodisi kritične, težavne ali posebno zanimive
točke, in to upoštevajo, ki so nazorni, slikoviti, zanimivi, sistematični, bodo
seveda ohranili sloves dobrih predavateljev, od katerih veliko pridobijo zla-
sti tisti poslušalci, katerih spoznavna in motivacijska struktura je podobna
predavateljevi. Ker pa prihaja v ospredje številčnejša in posledično hetero-
60
