Page 68 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
eli pouka
Na temelju jasnejše slike o dejavnikih se kasneje načrtuje spremembe in se
jih udejanji v praksi. V tem času je potrebno sistematično spremljati učinke
spremenjene akcije.
Uvedba spremembe je proces, v katerem učitelji raziskujejo svoja prepri-
čanja, doživljanja in ravnanja v razredu in tako vplivajo na razmišljanje, rav-
nanje in doživljanje učencev pri pouku. Akcijsko raziskovanje vpliva na pro-
fesionalni razvoj in rast učiteljev, saj jih spodbuja v kritično refleksijo oziroma
v ozaveščanje in preverjanje utemeljenosti sistemov prepričanj in vrednot, ki
usmerjajo učiteljevo ravnanje v oddelku, mu omogoča, da oblikuje točnejši
vpogled v resničnost oddelka in v utemeljenost ter učinkovitost lastnih pro-
cedur. Na ta način učitelji oblikujejo ustreznejše strategije za reševanje nasta-
lih problemov, hkrati pa sistematično spremljajo učinke vpeljanih sprememb,
s čimer dobijo trdno podlago za nadaljnje delovanje.
Pri uvajanju sprememb v poučevanje učitelji upoštevajo temeljne procese,
ki se v »v njih zgodijo«, in sicer najprej izkušnjo (kaj se v učiteljih in učencih do-
gaja), za refleksijo izkušnje (sistematično raziskovanje predpostavk, čustev,
zaznav, učinkov vseh vpletenih) abstraktno konceptualizacijo (izvajanje za-
ključkov, potrjevanje ali zavračanje začetnih diagnostičnih ali akcijskih hipo-
tez) in novo načrtovanje akcije, upoštevajoč v procesu pridobljena spozna-
nja. Vpeljava sprememb poteka ciklično, vsak cikel pa je logična nadgradnja
predhodnega.
Niemi in Jakku-Sihvonen (2006) poudarjata, da morajo biti učitelji sezna-
njeni z najnovejšimi raziskavami poučevanja in učenja; rezultate raziskav mo-
rajo znati premišljeno prenašati v prakso in biti ustrezno akademsko in stro-
kovno usposobljeni za raziskovanje, saj jim to znanje omogoča sistematično
načrtovanje poučevanja, razvijanje socialnih in etičnih dimenzij pedagoške-
ga poklica ter prevzemanje odgovornejših mest v družbi.
Učitelji, ki vpeljujejo spremembe v svojem poučevanju, si med sodelavci
po svoji presoji in občutku izberejo kritičnega prijatelja, ki mu zaupajo. Po-
udariti je potrebno, da je zmožnost občutenja empatije bistvenega pomena
med osebama, ki se odločita za kritično prijateljevanje; pri tem je potrebna
medsebojna naklonjenost z veliko mero zaupanja. Le na tak način bo kritični
prijatelj sposoben dajati pošteno in odkrito povratno informacijo tudi tedaj,
ko ga partner ni prosil oziroma k temu ni bil neposredno povabljen. Pri kri-
tičnem prijateljevanju gre za podporo drugega v procesu učenja oziroma la-
stnega spreminjanja. Povratna informacija mora biti taka, da partnerju poma-
ga pri poglabljanju uvida v lastno razmišljanje in ravnanje, pri razumevanju
razlogov za svoje ravnanje in pri ozaveščanju lastnih pojmovanj, predpostavk
in tudi predsodkov, ki se jih posameznik ne zaveda. Gre za ozaveščanje o raz-
66
Na temelju jasnejše slike o dejavnikih se kasneje načrtuje spremembe in se
jih udejanji v praksi. V tem času je potrebno sistematično spremljati učinke
spremenjene akcije.
Uvedba spremembe je proces, v katerem učitelji raziskujejo svoja prepri-
čanja, doživljanja in ravnanja v razredu in tako vplivajo na razmišljanje, rav-
nanje in doživljanje učencev pri pouku. Akcijsko raziskovanje vpliva na pro-
fesionalni razvoj in rast učiteljev, saj jih spodbuja v kritično refleksijo oziroma
v ozaveščanje in preverjanje utemeljenosti sistemov prepričanj in vrednot, ki
usmerjajo učiteljevo ravnanje v oddelku, mu omogoča, da oblikuje točnejši
vpogled v resničnost oddelka in v utemeljenost ter učinkovitost lastnih pro-
cedur. Na ta način učitelji oblikujejo ustreznejše strategije za reševanje nasta-
lih problemov, hkrati pa sistematično spremljajo učinke vpeljanih sprememb,
s čimer dobijo trdno podlago za nadaljnje delovanje.
Pri uvajanju sprememb v poučevanje učitelji upoštevajo temeljne procese,
ki se v »v njih zgodijo«, in sicer najprej izkušnjo (kaj se v učiteljih in učencih do-
gaja), za refleksijo izkušnje (sistematično raziskovanje predpostavk, čustev,
zaznav, učinkov vseh vpletenih) abstraktno konceptualizacijo (izvajanje za-
ključkov, potrjevanje ali zavračanje začetnih diagnostičnih ali akcijskih hipo-
tez) in novo načrtovanje akcije, upoštevajoč v procesu pridobljena spozna-
nja. Vpeljava sprememb poteka ciklično, vsak cikel pa je logična nadgradnja
predhodnega.
Niemi in Jakku-Sihvonen (2006) poudarjata, da morajo biti učitelji sezna-
njeni z najnovejšimi raziskavami poučevanja in učenja; rezultate raziskav mo-
rajo znati premišljeno prenašati v prakso in biti ustrezno akademsko in stro-
kovno usposobljeni za raziskovanje, saj jim to znanje omogoča sistematično
načrtovanje poučevanja, razvijanje socialnih in etičnih dimenzij pedagoške-
ga poklica ter prevzemanje odgovornejših mest v družbi.
Učitelji, ki vpeljujejo spremembe v svojem poučevanju, si med sodelavci
po svoji presoji in občutku izberejo kritičnega prijatelja, ki mu zaupajo. Po-
udariti je potrebno, da je zmožnost občutenja empatije bistvenega pomena
med osebama, ki se odločita za kritično prijateljevanje; pri tem je potrebna
medsebojna naklonjenost z veliko mero zaupanja. Le na tak način bo kritični
prijatelj sposoben dajati pošteno in odkrito povratno informacijo tudi tedaj,
ko ga partner ni prosil oziroma k temu ni bil neposredno povabljen. Pri kri-
tičnem prijateljevanju gre za podporo drugega v procesu učenja oziroma la-
stnega spreminjanja. Povratna informacija mora biti taka, da partnerju poma-
ga pri poglabljanju uvida v lastno razmišljanje in ravnanje, pri razumevanju
razlogov za svoje ravnanje in pri ozaveščanju lastnih pojmovanj, predpostavk
in tudi predsodkov, ki se jih posameznik ne zaveda. Gre za ozaveščanje o raz-
66
