Page 74 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
eli pouka
– učitelj je pri sodelovalnih skupinah opazovalec, in sicer analizira, ka-
ko potekajo procesi v skupinah, daje učencem povratno informacijo o
tem, kako uspešni so pri reševanju nalog in pri sodelovanju v skupini;
– učitelj usmerja pozornost učencev na proces dela v skupini, saj daje
učencem možnost, da razpravljajo o delu in uspehu v skupini.
Z uporabo sodelovalnega učenja pri uvajanju spremembe lahko pride v
prvi vrsti do kakovostnega znanja, v smislu strategij in postopkov za reševa-
nje problemov, s katerimi se bodo učenci srečevali, ter veščin, ki se nanašajo
na miselne procese, na iskanje novih informacij, na njihovo analizo, sintezo
in vrednotenje. Taka oblika učenja spodbuja učence, da so pri pouku aktivni,
in sicer da utemeljujejo svoje zamisli, navajajo razloge za pravilnost rešitev,
rešitve podkrepijo s primeri . . .
Pomembno je, da pouk z učitelj pripravimo na tak način, da učenci pri uče-
nju in razumevanju snovi uporabijo več strategij za organiziranje učnega gra-
diva, da razvrstijo vsebine v smiselne sklope, da uporabijo več primerjav ter
konkretnih primerov, s katerimi razlagajo snov.
Zaradi sodelovanja različnih učencev in njihovih sposobnosti v sodeloval-
nih skupinah pride do povečanja vira ustvarjalnosti v le-teh, saj vsak učenec
prispeva svoj del – drugačno zamisel, nov pogled na reševanje problemov ali
novo strategijo. Zelo pomembno vlogo v sodelovalnih skupinah imajo razla-
ge članov skupine, saj so bližje nivoju učencev in načinu njihovega razmišlja-
nja kot pa učiteljeva razlaga. Poleg vsega naštetega pa delo v sodelovalni sku-
pini lahko pripelje do nasprotnih oziroma različnih mnenj, stališč, informacij
in rešitev. Ravno konflikti na miselni ravni so pogoj, da začnemo razmišljati
na drugačen način, da kritično ovrednotimo lastne poglede, jih primerjamo s
pogledi in z rešitvami drugih ter se na podlagi tehtanja odločimo za najbolj-
šo možno rešitev. Vse opisane aktivnosti se kažejo v učnih rezultatih (Peklaj,
2001).
72
– učitelj je pri sodelovalnih skupinah opazovalec, in sicer analizira, ka-
ko potekajo procesi v skupinah, daje učencem povratno informacijo o
tem, kako uspešni so pri reševanju nalog in pri sodelovanju v skupini;
– učitelj usmerja pozornost učencev na proces dela v skupini, saj daje
učencem možnost, da razpravljajo o delu in uspehu v skupini.
Z uporabo sodelovalnega učenja pri uvajanju spremembe lahko pride v
prvi vrsti do kakovostnega znanja, v smislu strategij in postopkov za reševa-
nje problemov, s katerimi se bodo učenci srečevali, ter veščin, ki se nanašajo
na miselne procese, na iskanje novih informacij, na njihovo analizo, sintezo
in vrednotenje. Taka oblika učenja spodbuja učence, da so pri pouku aktivni,
in sicer da utemeljujejo svoje zamisli, navajajo razloge za pravilnost rešitev,
rešitve podkrepijo s primeri . . .
Pomembno je, da pouk z učitelj pripravimo na tak način, da učenci pri uče-
nju in razumevanju snovi uporabijo več strategij za organiziranje učnega gra-
diva, da razvrstijo vsebine v smiselne sklope, da uporabijo več primerjav ter
konkretnih primerov, s katerimi razlagajo snov.
Zaradi sodelovanja različnih učencev in njihovih sposobnosti v sodeloval-
nih skupinah pride do povečanja vira ustvarjalnosti v le-teh, saj vsak učenec
prispeva svoj del – drugačno zamisel, nov pogled na reševanje problemov ali
novo strategijo. Zelo pomembno vlogo v sodelovalnih skupinah imajo razla-
ge članov skupine, saj so bližje nivoju učencev in načinu njihovega razmišlja-
nja kot pa učiteljeva razlaga. Poleg vsega naštetega pa delo v sodelovalni sku-
pini lahko pripelje do nasprotnih oziroma različnih mnenj, stališč, informacij
in rešitev. Ravno konflikti na miselni ravni so pogoj, da začnemo razmišljati
na drugačen način, da kritično ovrednotimo lastne poglede, jih primerjamo s
pogledi in z rešitvami drugih ter se na podlagi tehtanja odločimo za najbolj-
šo možno rešitev. Vse opisane aktivnosti se kažejo v učnih rezultatih (Peklaj,
2001).
72
